Glavni namen članka je predstaviti razvojne kategorije kulturne dediščine pri ustvarjanju različnih sodobnih nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij za izboljšanje socialnega, ekonomskega in kulturnega načina življenja. Članek se osredinja na analize, kako aktivnosti povezane z (po)ustvarjanjem nematerialne dediščine lahko pomagajo pri vzpostavljanju trajnostnega razvoja v lokalnem kraju in razvoju trajnostnih skupnosti. V članku so najprej tematizirana metodološka izhodišča za izobraževanje, ozaveščanje in rabo nematerialne dediščine za razvojne potenciale. Nato so predstavljeni raziskovalni rezultati pridobljeni iz študije primera v Sloveniji, kjer lokalno prebivalstvo postaja čedalje bolj ozaveščeno o novih dediščinskih vlogah za boljše kvaliteto življenja v prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 35943981
Razumevanje pomena kulturne dediščine v sodobnem svetu zahteva razmislek o njeni vlogi pri reševanju aktualnih političnih, kulturnih in gospodarskih problemov. Raziskovanje, ohranjanje in predstavljanje dosežkov naših prednikov namreč lahko prispeva tudi k inovativnemu gospodarstvu, ustvarjalni in kreativni družbi. Pri tem morajo ljudje prepoznati razvojne potenciale svoje kulturne dediščine in jo posledično razvijati glede na sodobna tehnološka znanja, potrebe in lastna pričakovanja. Namen prispevka je na primerih dobrih praks iz okolice Ljubljane in Vipavske doline predstaviti načine spodbujanja in aktiviranja ljudi na podeželju, da bodo v kulturni dediščini spoznali možnosti za vzpostavljanje trajnostnega razvoja svojega bivalnega okolja in priložnosti za spodbujanje kreativnosti in osebnega zadovoljstva.
COBISS.SI-ID: 36212525
Monografija obravnava vlogo in pomen dediščine kot kulturni in ekonomski kapital, ki akterjem družbenih skupnosti predstavlja na eni strani identifikacijski element (simbol) pri oblikovanju, utrjevanju in reprezentaciji kolektivnih identifikacij, na drugi pa tržno kategorijo, ki v sodobnem, postmodernem svetu predstavlja osnovo pri razvoju novih turističnih vsebin. Empirični del raziskave se osredotoča na območje Krasa, s poudarkom na vaških skupnostih na Komenskem Krasu (območje Občine Komen), kjer so analizirane socialne prakse oblikovanja pomenov in reprezentacij kulturnih prvin iz preteklosti, ki jih bodisi strokovna ali politična javnost bodisi lokalno prebivalstvo zaradi različnih izkušenj, potreb in pričakovanj označuje kot dediščino. Monografija se zaključi s poudarkom, da je potrebno pri raziskovanju in rabi kulturne dediščine posebno pozornost nameniti domačemu prebivalstvu, saj je glavni nosilec in oblikovalec kulturne dediščine ter pomemben akter spreminjanja tradicije v določenem okolju. Ker se strokovna javnost (muzealci, konservatorji, organizatorji turističnega razvoja) premalo poglobi v način življenja lokalne skupnosti, ki upravlja s kulturnim elementom, in ne spozna pomenov, ki jih ta element v skupnosti poseduje, prihaja do nepotrebnih sporazumov in dediščina ne zaživi v svoji socialni, tržni ali razvojni komponenti.
COBISS.SI-ID: 259249408
Znanstvena monografija avtorja domoznanskega zgodovinarja Jožeta Abrama obravnava način življenja v dveh kraških vaseh od praskupnosti do današnjih dni. Avtor je poleg politične zgodovine posebno pozornost namenil tudi zbiranju etnografskega in umetnostnozgodovinskega gradiva, ki ga je pridobil s številnimi pogovori z domačini. Knjigo bogatijo tudi številne fotografije in drugi arhivski viri. Jasna Fakin Bajec je knjigo uredila in avtorju pomagala pri analizi in citiranju zgodovinskih in etnografskih podatkov. Obenem je za knjigo napisala uvod Zgodovina Kobjeglave in Tupelč med domoznanstvom in znanostjo.
COBISS.SI-ID: 276053504
Razvojni potenciali kulturne dediščine se kažejo v različnih vidikih doseganja sodobne trajnostne družbe. Ker dediščinske dejavnosti navadno vključujejo večje število ljudi, lahko pripomorejo k večji socialni povezanosti, medgeneracijskemu povezovanju, vseživljenjskem učenju itn. Poleg tega lahko znanje naših prednikov, ki so bili odvisni od naravnih bogastev, prispevajo k razvijanju inovativnih trajnostnih izdelkov. Nekoliko manj pa so v dediščinskih aktivnostih razvidni načini za ustvarjanje različnih oblik povezav in sodelovanja med glavnimi akterji razvoja, kar je osrednjega pomena pri doseganju trajnostnih skupnosti. V prispevku so predstavljene metode, orodja in zamisli, kako s praksami kulturne dediščine doseči javno-zasebno partnerstvo in druge oblike mreženja.
COBISS.SI-ID: 38004525