Monografija obravnava vlogo in pomen dediščine kot kulturni in ekonomski kapital, ki akterjem družbenih skupnosti predstavlja na eni strani identifikacijski element (simbol) pri oblikovanju, utrjevanju in reprezentaciji kolektivnih identifikacij, na drugi pa tržno kategorijo, ki v sodobnem, postmodernem svetu predstavlja osnovo pri razvoju novih turističnih vsebin. S sodobnimi okoljevarstvenimi pristopi, ki jih med drugim poudarjajo tudi konvencije UNESCA in Sveta Evrope, se dediščino prepoznava kot pomembno kategorijo pri oblikovanju razvojnih programov, katerih cilj je trajnostni (vzdržni) razvoj lokalnih prostorov. Empirični del raziskave se osredotoča na območje Krasa, s poudarkom na vaških skupnostih na Komenskem Krasu (območje Občine Komen), kjer so analizirane socialne prakse oblikovanja pomenov in reprezentacij kulturnih prvin iz preteklosti, ki jih bodisi strokovna ali politična javnost bodisi lokalno prebivalstvo zaradi različnih izkušenj, potreb in pričakovanj označuje kot dediščino. Raziskava sledi primerjavi različnih odnosov lokalnega prebivalstva do njihove lokalne zgodovine v dveh družbenozgodovinskih obdobjih – obdobju socialistične Jugoslavije in obdobju samostojne, demokratične Slovenije.
COBISS.SI-ID: 259249408
Kraška krajina je opredeljena kot razvojno ranljivo območje z bogatimi naravnimi in kulturnimi posebnostmi. Do nedavnega se tako domače prebivalstvo kot občinske oblasti niso zavedali svetovnega pomena kraških značilnosti. Leta 1994 pa so z čezmejnim projektom Timav: Kraški regijski park vendarle stekla pogajanja o ustanovitvi zavarovanega območja. Leta 2000 je bil tudi podpisan sporazum o ustanovitvi Kraškega regijskega parka med župani Krasa in Ministrstvom za okolje in prostor, vendar kljub ogroženosti naravne in kulturne krajine do razglasitve še ni prišlo. Namen prispevka je predstaviti prakse političnih oblasti in strokovne javnosti pri prizadevanju za varovanje Krasa, ter možne načine, kako Kraševce privabiti h konstruktivnemu pogovoru o nujnosti varovanja njihovega bivalnega okolja.
COBISS.SI-ID: 33188653
Razumevanje kulturne dediščine Krasa ne vključuje le pomena ohranjanja, zaščite in varovanja kulturnih stvaritev naših prednikov za identifikacijske, ekonomske in razvojne namene, temveč tudi načine, poti oz. prakse ustvarjanja dediščine. Ker je dediščina konstrukt sedanjosti, medtem ko vire za njeno interpretacijo in rabo uporabljamo iz preteklosti, pri njenem ustvarjanju sodeluje več akterjev: strokovnjaki iz posameznih kulturnih institucij, člani najrazličnejših lokalnih, razvojnih, turističnih, kulturnih društev in organizacij, učenci, dijaki in študentje v okviru dediščinskih projektov ter številni posamezniki. Vsak ustvarjalec dediščine bo elementom iz preteklosti glede na družbeno sprejemljive vrednote in norme ter lastne izkušnje, potrebe, merila, ideje in pričakovanja podelil svoj pomen. V prispevku so tematizirane različne vloge in nameni strokovne in laične javnosti v procesih ustvarjanja kulturne dediščine, kjer je poudarek na predstavitvi načinov, kako vzpostaviti učinkoviti medsebojni konstruktivni dialog med glavnimi deležniki konstruiranja dediščine. Le v komplementarnih medsebojnih odnosih bo dediščina odigrala učinkovito razvojno vlogo, ki bo Krasu prinesla dobre primere za zagotavljanje konkurenčnosti in inovativnosti.
COBISS.SI-ID: 111220736