Knjiga izhaja iz analize rokopisne in knjižne zapuščine baročne Akademije operozov v Ljubljani. Najprej obravnava akademijo, ki je preobrazbo Ljubljane v regionalni kulturni center okoli leta 1700 utemeljila na sodobni italijanski kulturi. V nadaljevanju so predstavljeni glavni zgledi, ki so jih operozi določili mestu: antični Rim kot središče nekdanjega rimskega cesarstva, novi Rim kot središče katolištva in baročne umetnosti ter Benetke kot najbližji italijanski kulturni center. Nazadnje sta opisana najpomembnejša podviga akademije v Ljubljani: gradnja nove stolnice v sodobnem rimskem slogu in ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice po zgledu bibliotek v Milanu, Benetkah in Rimu.
COBISS.SI-ID: 269358336
Znanstvenokritična izdaja prepisov in prevodov štirih najstarejših pregledov književnosti in kulture na Slovenskem združuje Register vnd sumarische verzaichnus aller windischen buecher (1560) Primoža Trubarja, Memoriale scribendorum (1605) Tomaža Hrena, »Anhang des Sechsten Buchs« iz Slave vojvodine Kranjske (1689) Janeza Vajkarda Valvasorja in Bibliotheca Labacensis publica (1715–1719) Janeza Gregorja Dolničarja. Gre za najpomembnejše vire za literarno in kulturno zgodovino slovenskih dežel od 16. do 18. stoletja. Izdaja vsebuje obsežen aparat: vsebinske, tekstnokritične pripombe, bibliografijo, spremne študije, komentarje in literaturo.
COBISS.SI-ID: 266838016
Prispevek se ukvarja s požigoma protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601. Z ozirom na glavne vire najprej presoja njune opise v dosedanji strokovni literaturi, pa tudi v publicistiki in nacionalnem kolektivnem spominu. Ob tem pojasnjuje izvor napačnih podatkov in interpretacij. V nadaljevanju rekonstruira oba dogodka, in sicer: datum in lokacijo požigov, vsebino, jezik in količino sežganih knjig ter mesto požigov v zgodovini.
COBISS.SI-ID: 36108589
Ljubljanski škofijski duhovniki so bili pomembna ustvarjalna sila, ki je stala za razvojem latinske in nemške književnosti v slovenskih deželah 17. in 18. stoletja. Škofje in prošti, ki so pripadali staremu zemljiškemu plemstvu, se niso veliko ukvarjali s pisanjem in objavljanjem. Literarno dejavna sta bila škof Tomaž Hren in prošt Janez Krstnik Prešeren, ki sta izšla iz meščanske oziroma kmečke družine. Najbolj aktivni so bili stolni kanoniki in župniki pomembnih župnij (Kranj, Ig), ki so prihajali iz vrst nižjega plemstva in meščanstva (npr. Frančišek Bernard Fischer, Jurij Andrej Gladič in Janez Jakob Schilling). Njihova ustvarjalnost se je praviloma razvila v času študija ali službovanja v evropskih prestolnicah, zlasti na Dunaju, v Salzburgu in Rimu, kjer so se navzeli kozmopolitskega duha (npr. Jurij Wetstein). Po vrnitvi v domovino so v slovenskem prostoru vpeljali ali utrdili najbolj spoštovane evropske literarne in polliterarne zvrsti, tako tragedijo, komedijo, pesnitev, panegirik in epistolarno prozo (npr. Urban Cavalier).
COBISS.SI-ID: 33350189
Marko Pohlin (1735–1801), pomemben član diskalceatskega reda na Kranjskem, je bil začetnik slovenskega narodnega in literarnega preroda, ki se je začel z izdajo njegove Kraynske grammatike leta 1768. Med njegovimi nalogami je bila tudi vpeljava slovenskega izobraženskega pisma. Počasen začetni razvoj slovenskega pisma na Kranjskem in Štajerskem na začetku 17. stoletja se je namreč ustavil v 18. stoletju, ko so si domači izobraženci raje dopisovali v nemščini. Med 1781 and 1784 je Pohlin v slovenščino prevedel zbirko pisemskih primerov Briefe, nebst einer Praktischen Abhandlung von dem guten Geschmacke in Briefen, ki jo je leta 1751 prvič objavil znameniti nemški pesnik in pisatelj Christian Fürchtegott Gellert (1715–1769). Pohlina je spodbudil poljski prevod istega dela, izdan leta 1774 v Wrocławu, ki ga je imel na voljo v lastni knjižnici. Njegov namen je bil spodbuditi elegantno in sodobno pisanje pisem v slovenščini med kranjskimi izobraženci.
COBISS.SI-ID: 35740973