Ljubljanski škofijski duhovniki so bili pomembna ustvarjalna sila, ki je stala za razvojem latinske in nemške književnosti v slovenskih deželah 17. in 18. stoletja. Škofje in prošti, ki so pripadali staremu zemljiškemu plemstvu, se niso veliko ukvarjali s pisanjem in objavljanjem. Literarno dejavna sta bila škof Tomaž Hren in prošt Janez Krstnik Prešeren, ki sta izšla iz meščanske oziroma kmečke družine. Najbolj aktivni so bili stolni kanoniki in župniki pomembnih župnij (Kranj, Ig), ki so prihajali iz vrst nižjega plemstva in meščanstva (npr. Frančišek Bernard Fischer, Jurij Andrej Gladič in Janez Jakob Schilling). Njihova ustvarjalnost se je praviloma razvila v času študija ali službovanja v evropskih prestolnicah, zlasti na Dunaju, v Salzburgu in Rimu, kjer so se navzeli kozmopolitskega duha (npr. Jurij Wetstein). Po vrnitvi v domovino so v slovenskem prostoru vpeljali ali utrdili najbolj spoštovane evropske literarne in polliterarne zvrsti, tako tragedijo, komedijo, pesnitev, panegirik in epistolarno prozo (npr. Urban Cavalier). S tem so vplivali tudi na poznejši razvoj teh žanrov v slovenščini. Njihova dela, natisnjena ne le v Ljubljani, temveč enako pogosto na Dunaju, v Gradcu, Salzburgu in v drugih nemških mestih, so – napisana v dveh svetovnih jezikih ter pogosto v zvezi z aktualnimi političnimi in verskimi dogodki – pomembno sooblikovala kulturni prostor Svetega rimskega cesarstva, pa tudi Italije (Janez Ludvik Schönleben, Ahacij Stržinar). Med obravnavanimi avtorji izstopajo po nadarjenosti, marljivosti in raznovrstnosti žanrov Hren, Schönleben, Fischer in Prešeren, po kvaliteti in pomenu pa Schönleben kot evropsko odmevni teolog, pridigar in zgodovinar.
COBISS.SI-ID: 33350189
Razprava se ukvarja z rokopisi in knjigami ljubljanskega plemiča Aleša Žige Dolničarja in drugih članov baročne Akademije operozov v Semeniški knjižnici v Ljubljani, ki so v zvezi z Beneško republiko. Predvsem ugotavlja, kateri tiski so vplivali na Dolničarjev rokopis Descriptio nobilissimae urbis Venetiae iz leta 1703, ki vsebuje opis potovanja iz Gorice v Benetke, hvalnico mestu, opis nekaterih pomembnih cerkva in vrsto risb. Obenem rekonstruira njegov odnos do politične, verske in umetnostne dediščine Serenissime.
COBISS.SI-ID: 331277