Na vabilo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti sem kot raziskovalka Istre bila povabljena na znanstveno srečanje Etnološke i folklorističke znanosti u Kvarnerskome Primorju i Istri u 19. i 20. Stoljeću 11-12.10.13. Na njem sem predstavila rezultate raziskave podoktorskega projekta s poudarkom na konfliktnih spominih na ti. istrski eksodus, ki še danes deli kolektivne spomine treh različnih nacij - Slovenije, Hrvaške in Italije. To se odraža v paralelnih pogledih na vzroke in razsežnost tega povojnega izseljevanja (večinoma) Italijanov v skupnostih, ki danes živijo v Istri: od najbolj prizadetih pripadnikov italijanske manjšine, ki so se jim z eksodusom pretrgale vse socialne vezi, po njem so se znašli v vlogi tujcev doma in so bili poistoveteni s fašisti, do drugih Istranov, ki krivijo politične oblasti in posledično sovražno vzdušje do Italijanov, do kasnejših prišlekov iz Slovenije in nekdanje Jugoslavije, ki jih večina ni doživela razsežnosti eksodusa, pa čeprav so se ob prihodu znašli v praznih mestih, hišah in brez vezi z okoljem.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1536020420Rezultate projekta sem na povabilo Zveze prijateljev mladine Slovenije ustno predstavila učiteljem zgodovine in mentorjem zgodovinskih krožkov na slovenskih osnovnih šolah. Prispevek so skupaj z drugimi tudi objavili kot vodilo in pomoč pri raziskavah učencev. Poudarek je bil na predstavitvi druge plati kolektivnega spomina, o katerem v slovenskih učnih načrtih ni nikoli besede. Slovenski nacionalni spomin namreč sloni na konceptu herojskega boja proti sovražnemu (italijanskemu in nemškemu) okupatorju in z njim povezane raziskave spomenikov in dogodkov), medtem ko je povsem cenzuriran in zanikan negativen vidik, ko je zmagovalec po vojni postal tudi krvnik. Hkrati je bilo pokazano, kako ni mogoče najti ene same zgodovinske resnice, temveč na isti dogodek obstajajo mnogovrstni med seboj povsem konfliktni spomini.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 1536171204Na predstavitvi prispevka na znanstveni konferenci Slovenskega etnološkega društva sva s soavtorico razpravljali o kontinuiteti, izmišljanjih in konfliktih nesnovne dediščine v Istri. Rezultati predhodnega projekta o interpretaciji koledarskih praznikov v Istri so bili nadgrajeni z rezultati podoktorskega projekta, kjer so bili poleg kontinuitet in folklorizmov analizirani odrazi moči. Nesnovna dediščina je bila opazovana v okviru teorije tvornosti, po kateri ritual odraža odnose moči v skupnosti. Analizirano je bilo, kako je prepoved in izvedba določenih praznikov vplivala na Italijane v Istri in kako je razdirala skupnosti v Istri, s čimer so bile pokazana destruktivne moči dediščine in njena vloga kot posrednik socialne moči.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 2461139