Opisan sistem za detekcijo fitoplazem trsnih rumenic sestavljata dva testa za skupino specifično detekcijo fitoplazme FD in BN ter univerzalni test za fitoplazme. Sistem temelji na sondah TaqMan-MGB. Dodatke testa za pomnoževanje rastlinske DNA, ki jo ekstrahiramo sočasno s fitoplazemsko DNA zagotavlja dodaten nadzor kakovosti ekstrakcije DNA in pomnoževanja s PCR za vsak posamezen vzorec. Detekcijski sistem je zanesljiv, specifičen, občutljiv in lahko uporabljiv pri hitri diagnostiki velikega števila vzorcev fitoplazem trsnih rumenic. Kot dodatek detekcijskemu sistemu, je opisan tudi postopek za kvantifikacijo fitoplazem v vzorcu.
COBISS.SI-ID: 2614351
Zlato trsno rumenico (Grapevine Flavescence dorée) povzroča karantenska fitoplazma 'Ca. Phytoplasma vitis', ki se v slovenskem prostoru vztrajno širi in se v različnem obsegu pojavlja že v vseh treh vinorodnih deželah. Zaradi obsežnega terenskega dela in s ciljem, da terensko delo postane bolj usmerjeno, smo avgusta in septembra 2011 naročili satelitsko snemanje celotnega razmejenega območja na Primorskem ter del razmejenega območja na Dolenjskem. Snemanje je bilo opravljeno s satelitom WorldView 2, za katerega je značilna visoka prostorska in spektralna ločljivost, ki omogoča podrobnejšo ločevanje objektov na zemeljski površini. V prispevku so predstavljeni prvi rezultati analize satelitskih podob na omejenem nizu podatkov iz vinogradov žarišča Viližan pri Izoli, kjer smo v času snemanja v nekaterih vinogradih žarišča popisali izraženost bolezenskih znamenj na posameznih rastlinah vinograda. Z analizo satelitskih podob smo na temelju različnega odboja elektromagnetnega valovanja določili vinogradniško rabo, vrstni prostor vinograda, kot tudi potencialno okuženost rastlin. Ustrezen algoritem za ločevanje zdravih trt od trt z bolezenskimi znamenji gradimo z uporabo indeksov, ki predstavljajo različna razmerja med odbojem posameznih valovnih dolžin. Primernost indeksov za vključitev v algoritem smo v prvi fazi statistično ovrednotili z analizo variance (ANOVO). Pri določenih indeksih smo ugotovili statistično značilne razlike med skupinami rastlin z bolezenskimi znamenji. Uporabnost indeksov smo ilustrirali s podrobnejšim prikazom dveh indeksov, kjer med povprečji indeksa posameznih skupin rastlin obstajajo statistično značilne razlike (p(0,001). Samostojno indeksa ne uspeta zadovoljivo ločiti posameznih skupin rastlin. Kot člena algoritma, skupaj v kombinaciji z nekaterimi ostalimi indeksi, prispevata k razmejitvi rastlin s približno 70% natančnostjo. V nadaljnje analize vključujemo nove metode, kot je strojne učenje oziroma rudarjenje s podatki.
COBISS.SI-ID: 4315240
Ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Ball) je glavni naravni prenašalec zlate trsne rumenice, bolezni vinske trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine Flavescence dorée (FD). Eden od osnovnih fitosanitarnih ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranja FD je uspešno varstvo pred ameriškim škržatkom, za kar je potrebno natančno poznavanje njegove bionomije. Bionomijo ameriškega škržatka smo spremljali in preučevali v nadzorovanih razmerah in na prostem. V nadzorovanih razmerah v rastni komori smo spremljali izleganje ličink ameriškega škržatka na dvoletnih rozgah vinske trte, nabranih v treh vinorodnih deželah Slovenije. Pri temperaturi 23 °C, 70 % relativni zračni vlagi ter 15 urni dolžini dneva, je izleganje ličink ameriškega škržatka trajalo več kot 67 dni. Najdaljši razvoj so imele ličinke stopnje L2, in sicer v povprečju 11 dni. Razvoj ameriškega škržatka smo v vinogradih na območju šmarsko-virštanjskega vinorodnega okoliša spremljali vizualno s pregledi listov vinske trte ter s pomočjo rumenih lepljivih plošč. Rezultati raziskave bodo v pomoč pri pripravi strategije zatiranja ameriškega škržatka.
COBISS.SI-ID: 597388
Bolezen vinske trte – zlata trsna rumenica (Flavescence dorée, FD), ki jo povzroča karantenska fitoplazma FD (FDp), lahko močno prizadene vinogradništvo in povzroči veliko izgubo pridelka. V Sloveniji smo jo prvič dokazali leta 2005, od leta 2009 dalje je navzoča v vseh vinorodnih deželah. Do večjih izbruhov je doslej prišlo na Dolenjskem in Primorskem. Najdbe na novih območjih v letu 2011 kažejo, da se ta nevarna bolezen pri nas širi, zato je potrebno dosledno izvajanje ukrepov, da se prepreči gospodarska škoda. Fitoplazma FD se širi z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom trte in z žuželkami. Glavni žuželčji prenašalec v naravi je ameriški škržatek Scaphoideus titanus, ki je pri nas razširjen v vseh vinorodnih deželah. Pojavljanje fitoplazme FD v drugih rastlinah, ki bi lahko predstavljale vir okužbe, ter možnost širjenja te fitoplazme z drugimi žuželčjimi prenašalci je še precej neraziskano, vendar pa je poznavanje teh odnosov ključno za razumevanje epidemiologije in pravilno načrtovanje ukrepov zatiranja FDp. V prispevku so zato poleg novih podatkov o razširjenosti FDp v Sloveniji ter novih rezultatov o možnosti obvladovanja te bolezni predstavljeni tudi podatki o najdbah drugih gostiteljskih rastlin in drugih potencialnih prenašalcev.
COBISS.SI-ID: 29453017