Ogrci - ličinke hroščev iz družine pahljačnikov (Scarabaeidae) so talni škodljivci, ki lahko ob prerazmnožitvi s svojim hranjenjem povzročijo veliko škodo na travnikih in pašnikih, tako kot tudi na gojenih rastlinah in v drevesnicah. V dvoletnem poljskem poskusu (2012-2013), ki je potekal na travniku v Gotenici, smo preučevali različne biotične agense za zatiranje ogrcev; entomopatogene glive (Beauveria brongniartii, B. bassiana), entomopatogene bakterije (Bacillus thuringiensis var. kurstaki, B. thuringiensis var. tenebrionis) in entomopatogene ogorčice (Heterorhabditis bacteriophora). Biotične agense smo nanesli dvakrat v sezoni (april in avgust). Rezultati naše raziskave so pokazali da številni biotični agensi uspešno zatirajo mlajše razvojne faze ličink (L1 in L2). Ko ogrci preidejo v tretjo larvalno stopnjo (L3), večina biotičnih agensov ne učinkuje. Pri zatiranju ogrcev v tleh se je izkazala kot najbolj učinkovita kombinacija sočasne uporaba entomopatogenih gliv in entomopatogenih ogorčic za zatiranje prvega in drugega larvalnega stadija. Poletni nanos biotičnih agensov se je izkazal kot bolj učinkovit pri zatiranju ogrcev od spomladanskega.
COBISS.SI-ID: 8042361
Poskus je potekal v letu 2013 na šestih lokacijah na območju občine Kočevje (Stari Log, Gotenica, Kačji Potok, Dolnja Briga, Stari Breg in Novi Lazi). Namen poskusa je bil ugotoviti, kateri talni parametri (zastopanost ogrcev in deževnikov, vsebnost P2O5, K2O in organske mase v tleh, pH vrednost tal) vplivajo na delež poškodb travne ruše, ki jih napravi divji prašič (Sus scrofa [L.]). Signifikantno značilna pozitivna korelacija je bila ugotovljena med obsegom poškodb zaradi ritja divjih prašičev in številom (r=0.73) ter skupno maso (r=0.69) ogrcev v tleh, kot tudi vsebnostjo P2O5 (r = 0.87) v tleh. Na število in maso ogrcev v tleh je vplivala vrednost pH tal (r=0.71/0.72), vsebnost P2O5 (r = 0.90/0.91), in delež organske mase (r = 0.74/0.77). Število in masa deževnikov kot tudi vsebnost K2O v tleh (r = 0.81/-0.84) ni vplivalo na populacijo in maso ogrcev v tleh. Na podlagi naših rezultatov zaključujemo, da ogrci predstavljajo pomembnejši vir beljakovinske hrane za divje prašiče kot deževniki. Z zatiranjem ogrcev v tleh bi lahko zmanjšali delež poškodb na travinju, ki jih povzroči divji prašič s svojim ritjem.
COBISS.SI-ID: 8035961
Ogrci različnih vrst pahljačnikov (Scarabaeidae) lahko na travinju ob prerazmnožitvah povzročijo gospodarsko škodo. V prispevku predstavljamo izbrane morfološke karakteristike, s katerimi lahko hitro ločimo med seboj ogrce in odrasle osebke junijskega hrošča (Amphimallon solstitialis), julijskega hrošča (Anomala dubia), vrtnega hrošča (Phyllopertha horticola), gozdnega majskega hrošča (Melolontha hippocastani) in poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha). Poseben poudarek je v prispevku namenjen tudi predstavitvi razvojnih krogov petih vrst pahljačnikov v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 7691897
Na različnih območjih v Sloveniji smo v zadnjih letih pogosto zabeležili škodo na travnikih in njivah, povzročeno od ogrcev poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.). Tudi pridelovalci na območju Savinjske in Koroške statistične regije vedno pogosteje opozarjajo na škodo na travinju, povezano z delovanjem ogrcev. V posameznih letih beležimo poškodbe nadzemskih delov rastlin v travni ruši konec aprila oziroma v začetku maja. Poškodbe koreninskega sistema travne ruše smo v letih 2011 in 2012 opazili v času od konca avgusta do konca oktobra. V prispevku predstavljamo hrošča Galeruca tanaceti (L.) iz družine lepenjcev (Chrysomelidae) in vrtnega hrošča (Phyllopertha horticola [L.]) iz družine pahljačnikov (Scarabaeidae), ki postajata vse pomembnejša škodljivca travinja na širšem celjskem območju. V prispevku so predstavljeni tudi rezultati naših spremljanj na terenu in rezultati identifikacije ličink hroščev na nekaterih lokacijah.
COBISS.SI-ID: 7691385
Škode zaradi prerazmnožitve poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.) na travinju se v Sloveniji pojavljajo že od leta 2002. Zatiranje škodljivca je oteženo, ker v Sloveniji nimamo registriranih insekticidov zoper ogrce majskega hrošča na travinju. V poskusu smo primerjali dve različni svetlobni in devet alkoholno-feromonskih vab z namenom ugotavljanja številčnosti in dinamike populacije poljskega majskega hrošča ter z namenom iskanja ustrezne in cenovno sprejemljive metode zatiranja odraslih osebkov majskega hrošča. Primerjali smo ulov odraslih osebkov na belo in zeleno svetlobo, pri čemer smo ugotovili večji ulov na beli svetlobni vabi. Pri preizkušanju alkoholno-feromonskih vab smo zabeležili največji ulov na vabi z mešanico feromonov in alkohola 1,4-benzokinon + tolokinon + cis-3-heksanol, sledili pa sta vabi s cis-3-heksanolom in tolokinonom posamično. Uspešna je bila tudi vaba s 3-etil acetatom. Preizkušanje omenjenih metod bomo nadgradili v prihajajoči sezoni in tako preverili njihovo ustreznost za zatiranje majskega hrošča v praksi.