V letu 2012 smo izvedli 5-bločni poljski poskus zatiranja ogrcev na travinju v Gotenici. V poskusu smo preučevali insekticidno delovanje različnih pripravkov, katerih aktivno snov predstavljajo biotični agensi Beauveria brongniartii, B. bassiana, Bacillus thuringiensis var. kurstaki, B. thuringiensis var. tenebrionis in Heterorhabditis bacteriophora. Biotične agense smo v tla vnesli dvakrat, in sicer 17. aprila ter 31. avgusta. Z entomopatogenimi ogorčicami (H. bacteriophora) smo zemljišče poškropili dva tedna po vnosu ostalih biotičnih agensov. S standardno detekcijsko metodo za talne škodljivce - talnimi izkopi - smo 16. aprila, 24. maja, 20. junija, 10. julija, 9. avgusta, 10. septembra, 22. oktobra in 20. novembra spremljali populacijsko dinamiko ogrcev v tleh. Morfološka analiza ogrcev je pokazala, da pripadajo junijskemu hrošču (Amphimallon solstitiale), julijskemu hrošču (Anomala dubia), vrtnemu hrošču (Phyllopertha horticola) in v manjšem obsegu tudi poljskemu majskemu hrošču (Melolontha melolontha) ter gozdnemu majskemu hrošču (Melolontha hippocastani). Ugotovili smo, da se je povprečno število ogrcev razvojnih stopenj L1 in L2 po vnosu vseh biotičnih agensov v tleh zmanjšalo pod gospodarski prag škodljivosti (od 30 do 40 ogrcev/m2 za L1 oz. od 20 do 30 ogrcev/m2 za L2), medtem ko smo zmanjšanje ogrcev razvojne stopnje L3 pod gospodarski prag škodljivosti (10 ogrcev/m2) dosegli le ob uporabi pripravkov, katerih aktivno snov so predstavljale entomopatogene glive v kombinaciji z entomopatogenimi ogorčicami.
COBISS.SI-ID: 7690105
Ogrci različnih vrst pahljačnikov (Scarabaeidae) lahko na travinju ob prerazmnožitvah povzročijo gospodarsko škodo. V prispevku predstavljamo izbrane morfološke karakteristike, s katerimi lahko hitro ločimo med seboj ogrce in odrasle osebke junijskega hrošča (Amphimallon solstitialis), julijskega hrošča (Anomala dubia), vrtnega hrošča (Phyllopertha horticola), gozdnega majskega hrošča (Melolontha hippocastani) in poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha). Poseben poudarek je v prispevku namenjen tudi predstavitvi razvojnih krogov petih vrst pahljačnikov v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 7691897
Na različnih območjih v Sloveniji smo v zadnjih letih pogosto zabeležili škodo na travnikih in njivah, povzročeno od ogrcev poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.). Tudi pridelovalci na območju Savinjske in Koroške statistične regije vedno pogosteje opozarjajo na škodo na travinju, povezano z delovanjem ogrcev. V posameznih letih beležimo poškodbe nadzemskih delov rastlin v travni ruši konec aprila oziroma v začetku maja. Poškodbe koreninskega sistema travne ruše smo v letih 2011 in 2012 opazili v času od konca avgusta do konca oktobra. V prispevku predstavljamo hrošča Galeruca tanaceti (L.) iz družine lepenjcev (Chrysomelidae) in vrtnega hrošča (Phyllopertha horticola [L.]) iz družine pahljačnikov (Scarabaeidae), ki postajata vse pomembnejša škodljivca travinja na širšem celjskem območju. V prispevku so predstavljeni tudi rezultati naših spremljanj na terenu in rezultati identifikacije ličink hroščev na nekaterih lokacijah.
COBISS.SI-ID: 7691385