Na konferenci smo predstavili dosedanje rezultate razgradnje lasalocida v različnih pogojih shranjevanja (gnoj in kompost). Med obema načinoma smo opazili pomembne razlike. V gnoju je razgradnja lasalocida potekala z razpolovno dobo 61,8 dni, koncentracije pa niso padle pod 45% začetnih vrednosti niti po 84 dneh. Razpolovna doba v kompostu je bila 17,5 dni in po 80 dneh so bile koncentracije pod mejo detekcije. Gnoj brojlerjev navadno starajo približno tri mesece pred uporabo na kmetijskih površinah. V Sloveniji ga navadno pustijo starati na kupu brez prezračevanja, vlaženja ali dodajanja rastlinskega materiala. Zato lahko pričakujemo, da približno polovica začetnih koncentracij lasalocida pride v okolje. Pri koncentraciji 10 mg/kg, kolikor lahko pričakujemo v iztrebkih brojlerjev, so predvidene okoljske koncentracije lasalocida v zemlji po treh mesecih staranja gnoja 0,031 mg/kg. Najnižja vrednost EC50 za talne organizme je 4,9 mg/kg za izogibanje izopodnih rakov. Pri faktorju 100 je tako količnik tveganja pod 1 (0,63). Na podlagi preliminarnih rezultatov zato lahko rečemo, da je trenutna praksa staranja gnoja zadostna, da ne predstavlja tveganja za talne organizme. Vendar pa bi stalna uporaba gnoja treitarnih živali lahko tveganje povečala, zato bi bilo v tem primeru gnoj priporočljivo kompostirati.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 3692410Namen dela je bil oceniti akumuliranje ostankov kumafosa in amitraza v medu, čebelji zalegi in vosku po zdravljenju varoze (Varroa destructor) pri čebeljih družinah. Raziskava je bila izvedena v dveh čebelnjakih iz različnih čebelarskih področji. Na prvi lokaciji je bilo deset čebeljih družin Apis melifice carnice zdravljeno s kumafosom (CheckMite, Bayer, Germany), na drugi pa pet čebeljih družin z amitrazom (Apivar, Veto-Pharma, France). Za kontrolo smo uporabili po pet ne zdravljenih čebeljih družin. Vzorce medu, voska in čebelje zalege smo zbirali pred in šest tednov po zdravljenju. Detekcijo kumafosa in amitraza z njegovimi razpadnimi produkti DPMF, DMF in DMA v medu in čebelji zalegi smo izvajali s HPLC z UV detekcijo, kumafos in amitraz v vosku pa z GC. Raven kumafosa v medu zdravljenih in ne zdravljenih čebeljih družin je bil pod maksimalno dovoljeno količino (100 μg/kg). V zalegi iz zdravljenih čebeljih družin je bil nivo kumafosa med 49 in 784,1 μg/kg. V vosku pa smo prisotnost kumafosa potrdili pri zdravljenih in ne zdravljenih čebeljih družinah. Vrednosti so se gibale med 0,19 and 36 mg/kg. Visoke vrednosti kumafosa iz voska zdravljenih in ne zdravljenih čebeljih družin so najverjetneje posledica zdravljenja s kumafosom pred začetkom poskusa. Vsebnost amitraza in njegovih razgradnih produktov je bila pod mejo detekcije.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 3794042