Monenzin in lasalocid sta karboksilna ionoforna antibiotika, ki ju uporabljajo v rejah piščancev kot kokcidiostatika. Njuna poraba v rejah piščancev Evropi in svetu je velika. Obe substanci se izločata z iztrebki tretiranih živali večinoma v aktivni obliki. Uporaba gnoja tretiranih živali na kmetijskih površinah bi lahko predstavljala grožnjo talnim organizmom in tako zmanjšala proizvodni potencial zemljišč. Hitrost razgradnje monenzina in lasalocida v gnoju in v zemlji ter njuni vplivi na talne organizme so še večinoma neznani. Izmerili smo hitrost razgradnje lasalocida v gnoju in kompostu ter razgradnjo obeh kokcidiostatikov v tleh po gnojenju. Izvedli smo tudi ekotoksikološke študije, kjer smo proučili koncentracije kokcidiostatikov, ki škodujejo talnim nevretenčarjem. Teste smo izvajali na deževnikih in izopodnih rakih. Hitrost razgradnje je odvisna od vlage in temperature. Razpolovni čas lasalocida v kompostu je veliko krajši, kot če gnoj shranjujemo na kupu brez prezračevanja in dodajanja rastlinskega materiala. Izogibanje testnih živali je bil najobčutljivejši opazovani parameter v ekotoksikoloških testih. Na podlagi do sedaj pridobljenih rezultatov priporočamo shranjevanje gnoja tretiranih živali vsaj en mesec pred uporabo na kmetijskih površinah.
COBISS.SI-ID: 3728506
V raziskavi smo ugotavljali ostanke kumafosa v medu in čebelji zalegi po zdravljenju varoze, ki jo v čebeljih družinah povzroča pršica (Varroa destructor). Spremljali smo čebelje družine v dveh čebelnjakih na dveh različnih zemljepisnih območjih Slovenije. Po pet čebeljih družin smo zdravili s predpisanim ali 1,5-kratnim predpisanim odmerkom zdravila CheckMite (Bayer), pet čebeljih družin na vsaki lokaciji pa je služilo za kontrolo. Vzorce medu in čebelje zalege smo odvzeli neposredno pred začetkom zdravljenja, med zdravljenjem ter zadnji dan šesttedenskega zdravljenja. Za določanje kumafosa v vzorcih medu in zalege smo uporabili tekočinsko ekstrakcijo s heksanom ter metodo RP-HPLC z UV detekcijo. Rezultati analiz kažejo, da so bile vrednosti kumafosa v medu, vzorčenim pred zdravljenjem, pod največjo dovoljeno vrednostjo (MRL), ki znaša 100 μg/kg. Po zdravljenju smo le v enem vzorcu iz čebelje družine na prvi lokaciji, ob uporabi predpisanega odmerka, izmerili 238,8 μg kumafosa na kg medu. Pri ostalih čebeljih družinah so bile izmerjene vrednosti pod mejo vrednotenja (LOQ) metode. Pri čebelji zalegi so bile vrednosti pred zdravljenjem prav tako pod LOQ. Vzorci zalege, odvzeti po koncu zdravljenja s predpisanim odmerkom, so na prvi lokaciji vsebovali od 86,9 do 428,7, na drugi lokaciji pa od 143,5 do 567,8 μg kumafosa na kg. V vzorcih zalege, odvzetih po zdravljenju z 1,5 prepisanega odmerka, smo izmerili od 88,7 do 909,0 μg kumafosa na kg. Omenjeni rezultati kažejo, da se kumafos akumulira v čebelji zalegi.
COBISS.SI-ID: 3791482