V raziskavi smo želeli ugotoviti, kako dve različni sorti hmelja, Dana in Aurora, vplivata na aktivnost vampovih mikroorganizmov, ki smo jo določali z in vitro produkcijo plina. Ugotovili smo, da sorta hmelja vpliva na skupno potencialno produkcijo plina, količino plina, proizvedeno v 24 urah in na čas, ko je dosežena največja hitrost fermentacije, medtem ko koncentracija hmelja vpliva tudi na največjo hitrost fermentacije. Vsebnosti hlapnih maščobnih kislin (HMK), ki smo jih določili v inokulumu po 24 urah inkubacije, so le deloma potrdile zgoraj navedene rezultate. Sorta Dana je bolj zmanjšala koncentracijo ocetne in maslene kisline kot Aurora, medtem ko se je vsebnost propionske kisline z uporabo sorte Dana celo povečala.
COBISS.SI-ID: 3363464
Hmeljne alfa- in beta-kisline so sekundarni metaboliti hmelja, katerih uporaba in funkcija je poznana predvsem v pivovarstvu in v povezavi z alfa-kislinami. Čeprav dosedanje raziskave dokazujejo, da uporaba hmelja nima večjega vpliva na povečanje proizvodnje in kvaliteto mleka, je bilo na začetku tega stoletja ugotovljeno, da imajo hmeljne kisline antibiotični učinek oz. da zmanjšujejo populacijo gram pozitivnih bakterij in praživali v prebavnem traktu prežvekovalcev. Znano je, da v primeru večjega števila gram pozitivnih bakterij v prehrani živali in/ali na pašnikih prihaja do zmanjševanja izkoristljivosti krmil in celo do obolelosti živali. Najpogostejša terapija v takšnem primeru je uporaba antibiotikov iz razreda ionofornih antibiotikov. Hmeljne kisline imajo zaradi svoje specifične kemijske strukture enak učinek kot ionoforni antibiotiki in hmeljni peleti, ki se lahko dodajajo celo preventivno v koncentrirana krmila. Poleg neposrednega učinka na zmanjšanje populacije gram-pozitivnih bakterij se zmanjšuje tudi emisija metana iz živalskih iztrebkov. Uporaba hmelja v prehrani prežvekovalcev ima tudi ekonomski vpliv predvsem iz vidika ekološko proizvedenega mleka; celo več, zaradi prepovedi uporabe antibiotskih stimulatorjev rasti se danes intenzivno proučujejo alternativne snovi (probiotiki, prebiotiki in imunomodulatorji) kot dodatki v prehrani, ki bi lahko nadomestili uporabo antibiotikov. Zaradi velikih tržnih viškov hmelja na svetovnem trgu so danes hmelj in hmeljni peleti dostopnejši kot kadarkoli prej.
COBISS.SI-ID: 566156
Slovensko hmeljarstvo je ena izmed pomembnih panog slovenskega kmetijstva. S prepovedjo uporabe nutritivnih antibiotikov v EU se je zmanjšala ekonomika živalske proizvodnje, zato se intenzivno iščejo učinkoviti nadomestki antibiotikov. Zaradi potrebe po zagotavljanju varne hrane in ohranitve slovenskega hmeljarstva, smo na rastočih piščancih želeli raziskati antioksidativno učinkovitost hmeljevih storžkov in s tem njihov vpliv na zdravje in proizvodnost živali ter na kakovost mesa. Izvedli smo prehranski poskus na 84 piščancih pitancih Ross 308, ki so bili razdeljeni v 3 poskusne skupine. Krmo za piščance smo obogatili z lanenim oljem (7,5 %), ki je bogat vir n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin. V krmne mešanice smo dodali: 1. nič (CONT), 2. HOPS_0,9: CONT + 0,9 g hmelja/kg krme in 3. HOPS_3,6: CONT + 3,6 g hmelja/kg krme. Spremljali smo proizvodnje rezultate, zauživanje krme, zdravje živali, oksidativni stres in kakovost mesa. Oksidativni stres in vivo smo spremljali z merjenjem poškodb DNA krvnih celic, koncentracijo malondialdehida (MDA) v plazmi in antioksidativno kapaciteto v maščobi (ACL) in v vodi (ACW) topnih antioksidantov. Dodatka obeh koncentracij hmelja nista vplivala na proizvodne parametre pri piščancih. Dodatek 3,6 g hmelja/kg je povečal koncentracijo MDA v krvni plazmi in zmanjšal poškodbe DNA, medtem ko je bila ACL statistično značilno manjša v skupini z dodatkom 3,6 g hmelja/kg, v primerjavi z CONT. Za potrditev rezultatov naše študije bi bile potrebne dodatne raziskave.
COBISS.SI-ID: 3307656