V4-1112 — Letno poročilo 2011
1.
Sekundarni metaboliti hmelja (Humulus lupulus L.) in možnosti uporabe hmelja v prehrani prežvekovalcev

Hmeljne alfa- in beta-kisline so sekundarni metaboliti hmelja, katerih uporaba in funkcija je poznana predvsem v pivovarstvu in v povezavi z alfa-kislinami. Čeprav dosedanje raziskave dokazujejo, da uporaba hmelja nima večjega vpliva na povečanje proizvodnje in kvaliteto mleka, je bilo na začetku tega stoletja ugotovljeno, da imajo hmeljne kisline antibiotični učinek oz. da zmanjšujejo populacijo gram pozitivnih bakterij in praživali v prebavnem traktu prežvekovalcev. Znano je, da v primeru večjega števila gram pozitivnih bakterij v prehrani živali in/ali na pašnikih prihaja do zmanjševanja izkoristljivosti krmil in celo do obolelosti živali. Najpogostejša terapija v takšnem primeru je uporaba antibiotikov iz razreda ionofornih antibiotikov. Hmeljne kisline imajo zaradi svoje specifične kemijske strukture enak učinek kot ionoforni antibiotiki in hmeljni peleti, ki se lahko dodajajo celo preventivno v koncentrirana krmila. Poleg neposrednega učinka na zmanjšanje populacije gram-pozitivnih bakterij se zmanjšuje tudi emisija metana iz živalskih iztrebkov. Uporaba hmelja v prehrani prežvekovalcev ima tudi ekonomski vpliv predvsem iz vidika ekološko proizvedenega mleka; celo več, zaradi prepovedi uporabe antibiotskih stimulatorjev rasti se danes intenzivno proučujejo alternativne snovi (probiotiki, prebiotiki in imunomodulatorji) kot dodatki v prehrani, ki bi lahko nadomestili uporabo antibiotikov. Zaradi velikih tržnih viškov hmelja na svetovnem trgu so danes hmelj in hmeljni peleti dostopnejši kot kadarkoli prej.

COBISS.SI-ID: 566156
2.
Vpliv različnih virov prehranskih vlaknin na oksidativni stres pri laboratorijskih podganah

Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih virov prehranskih vlaknin na oksidativni stres, ki so posledica prisotnosti maščob v prehrani laboratorijskih podgan. 32 laboratorijskih podgan je billo popisanih in razdeljenih v štiri skupine: CONT (prehrana z veliko maščob), G (70 g guar / kg), P (70 g jabolčni pektin / kg) in WB (155 g pšenice / kg). Po 11 ali 13 dneh so bile poškodbe DNA krvnih levkocitov izmerjene s Comet metodo in peroksidacijo lipidov, z določitvijo malondialdehidne (MDA) koncentracije v jetrih in v urinu. Vse tri skupine so pokazale nižje koncentracije jetrnih MDA ampak le skupina WB je bila statistično značilno različna v primerjavi s skupino CONT. Rezultati poskusa so potrdili, da vnos pšeničnih otrobov učinkovito zmanjša oksidativni stres, kot posledico veliko maščob v prehrani.

COBISS.SI-ID: 2908296
3.
In vivo antioksidacijski potencial lesnega ekstrakta kostanja (Castanea sativa Mill.) pri mladih rastočih prašičev, izpostavljenih n-3 PUFA oksidativnemu stresu

Domače živali v intenzivni reji so pogosto izpostavljene oksidativnemu stresu, ki zahteva ustrezno zaščito z antioksidanti. Rezultati te raziskave kažejo, da je lesni ekstrakt kostanja, razen tega, da je znan kot antimikrobno in protivirusno sredstvo, se lahko izvleček kostanjevega lesa šteje kot obetaven naravni antioksidant v prehrani živali.

COBISS.SI-ID: 2827144