Zračno lasersko skeniranje površja ALS (ang. Airborne Laser Scanning) je metoda daljinskega zaznavanja podatkov, ki se uporablja v različnih prostorskih vedah, veča se tudi njena uporaba v gozdarstvu. Podatki zračnega laserskega skeniranja površja se v gozdarstvu uporabljajo za vrednotenje neposredno merljivih sestojnih parametrov (npr. višina drevja) ter posredno izpeljanih kazalcev (npr. lesna zaloga). Veča se uporaba podatkov zračnega laserskega skeniranja površja pri analizi sprememb v času. Časovne študije v gozdarstvu pomenijo več: npr časovna študija dela z motorno žago. Navajamo osnove laserskega skeniranja površja. V prispevku so navedene nekatere možnosti uporabe zračnega laserskega skeniranja površja glede na prostorsko raven (npr. krajina, gozdni sestoj, posamezno drevo). Vsi navedeni primeri se nanašajo na območje dinarskih jelovo-bukovih gozdov Omphalodo-Fagetum s. lat., GGE Leskova dolina.
COBISS.SI-ID: 3888550
V prispevku so predstavljeni in kritično ovrednoteni trendi proizvodnje, porabe in zunanjetrgovinskih tokov okroglega lesa, in sicer s poudarkom na industrijskem okroglem lesu. V gozdno-lesni proizvodni verigi sta bila v letu 2011 dosežena dva rekorda: največji posek in največji izvoz nepredelanega okroglega lesa. Smeri proizvodnje in porabe industrijskega okroglega lesa sta divergentni, posledica česar je povečevanje izvoza. Slovenija drsi v smer, da lahko postane surovinski bazen za lesnopredelovalne obrate v tujini.
COBISS.SI-ID: 3383974
Poleg površine je lesna zaloga najpogosteje ocenjevan podatek o gozdovih. Prvi podatki o lesnih zalogah so temeljili na osnovi okularnih ocen, sledile so polne premerbe, dandanes je v rabi statistično vzorčenje. V tujini se je že dodobra uveljavilo ocenjevanje lesne zaloge iz podatkov laserskega skeniranja površja oziroma lidarskih podatkov. V tem prispevku je predstavljena možnost take ocene lesne zaloge na primeru raznomernih dinarskih jelovo-bukovih gozdov. Podobno kot v primerljivih raziskavah je tudi ta raziskava potrdila možnost rabe omenjene tehnologije. Z upoštevanjem povprečne višine dreves in sestojnega sklepa na ploskvi pojasnimo 82 % variabilnosti lesne zaloge, koren srednje kvadratne napake RMSE znaša 55,2 m3/ha oz. 8,6 %.
COBISS.SI-ID: 3888294
Z uvajanjem novih tehnologij sta se spremenila produktivnost in tudi ekonomska učinkovitost, s tem pa so se spremenili tudi vplivi na gozdne ekosisteme. V ternutnih ekonomskih razmeraj je konkurenčnost velikokrat pomembnejša kot možni negativni vplivi na okolje. V članku predstavljamo novo orodje za praktično odločanje pri izbiri najbolj primerne tehnologije za pridobivanje okroglega lesa, pri kateri so upoštevane tako lastnosti terena kot tudi trenutni delovni pogoji.
Raziskali smo pogoje pri nastajanju odrezka ali loma pri ortogonalnem premočrtnem odrezovanju bukovega lesa (Fagus silvatica) v smeri 90° za odrezek tipa I. Sila, potrebna za ortogonalno odrezovanje lesa je izrazito variabilna, kar je posledica menjave različnih smeri loma materiala. Proces nastajanja odreka je nezvezen, zaradi prekinjajočega cepljenja materiala pred rezilnim orodjem. Odrezovanje je potekalo na 10 mm debelem vzorcu, s cepilnim kotom med 31° in 42 ° ter debelino odrezka med 0,1 do 0,3 mm. Dolžina segmenta odrezka se je z debelino odrezka večala. Variabilnost dolžine in debeline odrezka smo modelirali z metodo končnih elementov. Za vsak primer smo izračunali upogibno ali tlačno napetost v odrezku ter faktor intenzitete napetosti na konici razpoke. Dolžino segmenta odrezka je mogoče izračunati z upoštevanjem pogojev pri nastanku razpoke, ko je faktor intenzitete napetosti KI na konici razpoke enak kritičnemu faktorju intenzitete napetosti KIC , in ko je upogibna ali tlačna trdnosti σx v odrezku manjša od trdnosti σu. Opazili smo, da se izračunane in opažene vrednosti dobro ujemajo. Dolžino segmenta odrezka je mogoče znatno spremeniti že z majhno spremembo upogibne trdnosti in kritičnega faktorja intenzitete. Takšno občutljivost je mogoče potrditi z nihanjem dolžine izmerjenega segmenta odrezka za do 400%.
COBISS.SI-ID: 1989001