Opozarjamo na nekoliko slabše priraščanje bukve od pričakovanega, ugotovljene prehodne dobe in ocene proizvodne dobe za različne ciljne dimenzije so daljše od pričakovanih. Nekatere vrednosti opazno odstopajo od rezultatov prirastoslovnih raziskav. Delni razlog je lahko metodološki, saj se raziskovalne metode razlikujejo. Ugotovili smo zelo velike razlike v debelinskem priraščanju bukev. Velik del te variabilnosti lahko pojasnimo z drevesnimi (41 %) in sestojnimi (11 %) parametri, z okoljskimi parametri le 2 % variabilnosti. Z modelom je bilo pojasnjene le nekoliko manj variabilnosti kot s podobnim modelom za priraščanje bukve v avstrijskih gozdovih.
COBISS.SI-ID: 3529894
Predstavljamo najpopolnejši pregled produkcijske sposobnosti bukovih rastišč v Sloveniji nastal na podlagi raziskav v 21 makroasocijacijah v vseh fitogeografskih območjih (362 ploskev). SI100 se giblje med 11 in 40 m, njegovo (netehtano) povprečje po makroasociacijah pa znaša 26,3 m. MAImaks se giblje med 2,7 m3/ha leto in 13,2 m3/ha leto, njegovo povprečje po makroasociacijah pa je 7,3 m3/ha leto. Na produkcijsko sposobnost (SI100 in MAImaks) vplivajo nadmorska višina, skalovitost, naklon in prisojnost lege. Vse spremenljivke imajo negativen vpliv. Skupno smo pojasnili 50,9 % variance pri SI100 (R2 = 0,509) in 49,5 % pri MAImaks (R2 = 0,495). Največji delež v obeh primerih je pojasnil gradient nadmorske višine, ostali trije dejavniki pa precej manj.
COBISS.SI-ID: 3527078
Na 285 ploskvah v enodobnih pretežno smrekovih sestojih smo analizirali vpliv sestojih, talnih in klimatskih dejavnikov na produkcijsko sposobnost smreke. Nadmorska višina je pojasnila polovico variabilnosti SI100, pri tem je vpliv matične podlage značilen. Multivariatni model kaže, da 78% variabilnosti odpade na kombinacijo tipa tal in nadmorske višine. Na SI100 negativno vplivajo poleg nadmorske višine še relativna nadmorska višina (višina do od lokacije do najvišjega vrha v masivu) in naklon terena. Višja produktivnost je na silikatni podlagi, v mraziščih, in na grebenih. Produktivnost je slabša na surovem humusu in na rastiščih, kjer je povprečno trajanje sončnega obsevanja poleti krajše od 700 ur.
COBISS.SI-ID: 3741606