Koruza predstavlja v Sloveniji že dolgo vrsto let najbolj razširjeno poljščino. Zadnjih 10 let jo pridelujemo v povprečju na 40 % njiv, kar nas uvršča na prvo mesto v Evropi. S pridelavo koruze pa so povezani tudi njeni vplivi na okolje. Predvsem pleveli so tisti, ki predstavljajo največjo grožnjo pridelavi koruze tako s stališča ekonomike kot tudi vplivov na okolje. V prispevku so prikazane tehnologije pridelovanja koruze v preteklosti in njihov vpliv na obremenjevanje okolja, predvsem podzemne vode. V nadaljevanju je predstavljen pristop integriranega varstva rastlin, ki od koncepta zatiranja plevela prehaja na koncept uravnavanja plevelne vegetacije v okviru integrirane kmetijske pridelave.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 4640104Večina intenzivne kmetijske pridelave v Sloveniji poteka na ravninskih predelih z rodovitnimi aluvialnimi tlemi. Hkrati se skozi intenzivno obdelana plitva tla obrečnih nanosov napajajo tudi podzemni vodonosniki, ki predstavljajo glavni vir pitne vode pri nas. Ena izmed uveljavljenih tehnologij v svetu, ki je pokazala pozitivne okoljske učinke, je konzervirajoča obdelava, kjer je setev opravljena v tla pokrita z rastlinskimi ostanki. Pri tem varujemo tla pred erozijo ter izpiranjem hranil in fitofarmacevtskih sredstev. V letih med 2012 in 2014 smo v poljskih poskusih na površinah Kmetijskega inštituta Slovenije v Jabljah primerjali konvencionalno in tračno (strip-till) obdelavo tal s hkratno setvijo koruze. Koruzo smo sejali na površino, kjer smo v prejšnjem letu na žitno strnišče posejali dosevke oljno redkev (Raphanus sativus L.), mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatko (Trifolium incarnatum L.). V konvencionalni pridelavi smo dosevke spomladi zaorali z lemežnim plugom in tla pred klasično setvijo pripravili s predsetvenikom. Pri tračnem sistemu pridelave smo koruzo posejali v obdelane trakove na površino, kjer smo teden dni pred setvijo koruze razvoj dosevkov ustavili z neselektivnim herbicidom in jih po potrebi zmulčili. Plevele smo v obeh sistemih pridelave zatirali s herbicidi zgodaj po vzniku. Po treh letih preučevanja v poljskih poskusih smo ugotovili, da med tračno obdelavo tal (strip- till) in konvencionalno pridelavo ni bistvenih razlik v deležu vzniklih rastlin, kakor tudi ne v mladostnem razvoju koruze. Tračni sistem obdelave tal (strip-till) in setve v obdelane pasove se je pokazala kot povsem primerljiva tehnologija v smislu doseganja visokih pridelkov koruze.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4638056V letih 2011-2013 smo na površinah Kmetijskega inštituta v Jabljah v poljskih poskusih preučevali potencialni vpliv dosevkov na uravnavanje plevelne populacije ter preizkušali možnosti uporabe sistema reducirajoče obdelave in direktne tračne setve koruze v rastlinske ostanke različnih dosevkov. V ta namen smo posejali strniščne dosevke: ajdo, sončnice, oves, mnogocvetno ljuljko, abesinsko gizotijo, navadni riček, oljno redkev, krmno ogrščico, inkarnatko in facelijo. V jesenskem terminu vzorčenja so vsi dosevki močno zmanjšali zapleveljenost v primerjavi z neposejano kontrolo. Podoben učinek smo ugotovili tudi zgodaj spomladi pred zadelavo rastlinskih ostankov, saj je bila pokrovnost tal s pleveli statistično značilno nižja pri večini preučevanih dosevkov, čeprav se je vpliv med leti močno razlikoval. Spomladi smo rastlinske ostanke plitko zadelali v tla z oranjem in posejali jaro pšenico, jari ječmen in koruzo. V posejanih glavnih posevkih smo kasneje v rastni sezoni prav tako ugotovili pozitiven učinek dosevkov na zapleveljenost glavnih posevkov, čeprav se je vpliv močno zmanjšal. Pridelki so se med leti močno razlikovali, najvišje pridelke sveže in suhe mase pa smo izmerili pri gizotiji, oljni redkvi, ovsu in sončnicah. Na podlagi naših rezultatov smo ugotovili, da dosevki pozitivno vplivajo na zmanjšanje zapleveljenosti predvsem v jesenskem in spomladanskem času pred obdelavo tal, medtem ko se je učinek na zmanjšanje plevelne populacije po obdelavi in znotraj posejanih glavnih posevkov močno zmanjšal. Podobno smo v letih 2011-2013 v poljskih poskusih primerjali pridelavo koruze v konvencionalni in tračni (strip-till) obdelavi. V konvencionalni pridelavi smo uporabili standardno obdelavo s plugom, predsetveno pripravo tal in herbicid po vzniku, za razliko od površin, kjer smo plevel zatirali le z mehansko obdelavo. Pri tračni pridelavi smo koruzo sejali v obdelane trakove na površino , kjer smo v prejšnjem letu na strnišče posejali dosevke oljno redkev (Raphanus sativus L.), mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatko (Trifolium incarnatum L.). Zatiranje plevela je bilo najbolj učinkovito v konvencionalnem sistemu, medtem ko je je bila zapleveljenost pri mehanskem zatiranju plevelov v jeseni višja. Naši preliminarni rezultati so pokazali, da smo tako pri konvencionalni kot tudi mehanski in tračni pridelavi koruze dosegli primerljive pridelke z 9.1, 8.9 in 7.7 t suhega zrnja na hektar. Kljub povečani zapleveljenosti pri tračni in mehanski pridelavi koruze, so se pridelki zmanjšali predvsem zaradi manjšega števila rastlin na hektar. Naši rezultati nakazujejo, da tako tračna obdelava kot tudi mehanski postopki zatiranja plevela predstavljajo dodatno možnost okolju prijaznih tehnologij pridelovanja koruze ob hkratnem doseganju primerljivih pridelkov koruze.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 4473192Strniščni dosevki predstavljajo tehnološki ukrep v integrirani pridelavi poljščin v smislu ohranjanja rodovitnosti, preprečevanja erozije in varovanja podtalnice pred izpiranjem hranil. Poleg pozitivnih okoljskih učinkov pa je manj znano, da setev dosevkov predstavljajo tudi del integrirane tehnologije za zatiranje plevelov. S svojo hitro rastjo in pokrovnostjo dosevki preprečujejo razvoj plevelov in tekmovanje za hranila, svetlobo in vodo. Med leti 2010 in 2012 smo na površinah Kmetijskega inštituta v Jabljah posejali strniščne dosevke; ajdo, sončnice, oves, mnogocvetno ljuljko, abesinsko gizotijo, riček, oljno redkev, krmno ogrščico, inkarnatko in facelijo. Spomladi smo rastlinske ostanke zadelali v tla z oranjem in posejali jaro pšenico, jari ječmen, oves in koruzo. V rastni sezoni smo opravili več vzorčenj plevelne pokrovnosti in biomase. V jesenskem terminu vzorčenja so vsi dosevki močno zmanjšali zapleveljenost v primerjavi z neposejano kontrolo. Podobno je bila so tudi spomladi pred zadelavo rastlinskih ostankov pokrovnost statistično značilno nižja pri vseh dosevkih razen inkarnatki in sončnicah. Kasneje v rastni sezoni nismo ugotovili učinka dosevkov na zapleveljenost glavnih dosevkov, saj sta bila tako biomasa kot pokrovnost plevelov podobna. V letu 2012 smo najvišje pridelke ugotovili pri gizotiji, oljni redkvi in sončnicah z 28.7, 31.8 in 36.5 t sveže mase ter 4.3, 4.8 in 5.5 t suhe mase na hektar. Na podlagi naših rezultatov smo ugotovili, da dosevki pozitivno vplivajo na zmanjšanje zapleveljenosti predvsem v jesenskem in spomladanskem času pred obdelavo tal, medtem ko bodo za ugotavljanje njihovega dolgoročnega učinka potrebne nadaljnje raziskave.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4311912