V letu 2008 smo na ostanke fitofarmacevtskih sredstev analizirali 166 vzorcev jabolk, fižola, korenja, kumar, solate, hrušk, krompirja in špinače slovenskih tržnih pridelovalcev. Vse vzorce smo analizirali s tremi analitskimi metodami na prisotnost 158 različnih aktivnih spojin. V dveh vzorcih (1,2%) smo določili presežene maksimalno dovoljene količine ostankov (MRL). Najpogosteje najdena aktivna snov v kmetijskih pridelkih so bili ditiokarbamati. Kmetijska proizvoda, ki sta vsebovala 4 ali več aktivnih snovi na vzorec sta bila jabolka in hruške.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 3748712Glive sajavosti in mušje pegavosti (SBFS) kolonizirajo površino zrelih plodov jabolk, vendar ni poznano, da bi bile rastlinski patogeni, oziroma ne povzročajo gnitja sadežev. Pri nekaterih SBFS taksonih lahko micelij raste tudi v gojiščih, kjer je edini vir ogljika tekoči vosek, kar kaže, da so vsaj nekatere glive SBFS resnično dobro prilagojene na voske na rastlinski kutikuli. Kolonije različnih gliv sajavosti in mušje pegavosti utegnejo na površini jabolk ovirati druga drugo. Njihova interakcija se izrazi v demarkacijski črti, znotraj katere se glive druge vrste ne morejo širiti. Počasna rast gliv sajavosti in mušje pegavosti lahko inhibira hitro rastoče rastlinske patogene (npr. Colletotrichum sp.) v testu dvojnih kultur. Preliminarni testi so pokazali, da lahko sekundarni metaboliti, kemijsko ekstrahirani iz SBFS sevov, bistveno zavrejo ali upočasnijo vzklitje trosov patogena in nadaljnjo rast klične hife. Predpostavlja se, da bi bilo mogoče uporabiti glive SBFS kot biotične agense, ki bi lahko v zgodnji fazi ovirali naselitev trosov patogenov, ki se prenašajo po zraku in napadajo rastlinske kutikule. Na to temo opravlja raziskave mlada raziskovalka A. Medjedović.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 3520360