V skladu z direktivo 2009/128/ES je potrebno v Sloveniji pripraviti načrt za zmanjševanje tveganj in vplivov uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na zdravje ljudi in okolje. Analizirali smo rabo FFS v Sloveniji in jo primerjali z rabo v izbranih evropskih državah. V oceno stanja kmetijske pridelave smo glede na vrsto, obseg in način pridelave vključili nekatere poljščine, vrtnine, sadno drevje, vinsko trto in hmelj. Uradno prikazana poraba FFS na ha v Sloveniji ne odraža dejanskega stanja glede porazdelitve porabe FFS na ha površin. Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami EU slabše pridelovalne razmere zaradi razdrobljenosti obdelovalnih površin, konfiguracije terena in značilnosti podnebja, ki se skupaj z večjim deležem trajnih nasadov v strukturi zemljišč zrcalijo v večji rabi FFS. Za uravnoteženo prikazovanje obtežbe FFS oz. a.s. na ha smo vpeljali normaliziran indeks rabe FFS, s katerim smo na skupni imenovalec postavili rabo FFS v trajnih nasadih in njivah. Opredelili smo cilje in usmeritve, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja zaradi rabe FFS: izboljšanje nadzora nad rabo FFS, zamenjavo nevarnih a.s. FFS z manj nevarnimi, promocijo kmetovanja ob zmanjšani uporabi FFS ali brez njihove uporabe, razvoj ustreznih kazalnikov za spremljanje ukrepov za zmanjšanje tveganja. Opredelili smo nekatere kazalnike za spremljanje teh ciljev: obseg rabe FFS, pogostnost rabe FFS in indeks obremenitve. Opredelili smo možnosti za zmanjšanje tveganja zaradi rabe FFS. Za spremljanje tveganja zaradi rabe FFS predlagamo vzpostavitev referenčnih kmetij in poskusno-demonstracijskih centrov, nemoteno delovanje javne opazovalno napovedovalne službe, izvajanje usmerjenih informacijskih kampanj s strani strokovnih organizacij, povečanje deleža naprav, ki omogočajo boljšo aplikacijo FFS, izobraževanje uporabnikov FFS itn. Mnenja smo, da je potrebno veliko pozornosti posvetiti vzpostavljanju varnostnih pasov ob okoljsko občutljivih območjih, kolobarju, mehanskemu zatiranju plevelov, pridelavi na škodljive organizme odpornih ali tolerantnih sort rastlin, antirezistentni strategiji, izvajanju higienskih ukrepov itn. Opredelili smo možnosti in pogoje za doseganje zastavljenih ciljev, ki temeljijo na znanju, raziskavah, razvoju in optimizaciji tehnoloških procesov (kolobar, sortni izbor, izbira ustreznih leg nasadov, vzgojne oblike, prehrana rastlin, obdelava tal, mehansko zatiranje škodljivih organizmov, naprave za nanos FFS, alternativne oblike varstva rastlin, biotično varstvo rastlin, antirezistentna strategija itn.), trženju pridelkov in spodbudah za izgradnjo energetsko učinkovitih infrastrukturnih objektov. Ob upoštevanju vseh naštetih možnosti in pogojev bi lahko zmanjšali skupno rabo FFS v Sloveniji v naslednjih 10 letih za 10-15 %.
F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov
COBISS.SI-ID: 261451520V raziskavi so bili preučevani rastlinski znaki pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.), s pomočjo katerih bi razložili njeno uspešno invazijo v Evropi in drugje po svetu. Rastlinski znaki kot so suha masa listov, stebel, korenin, listna površina, relativna rast, produkcija semena so bili proučevani pri različni dostopnosti virov dušika, vode in pri različnih stopnjah intra- in interspecifične kompeticije z mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum L.). Pelinolistna ambrozija se je pokazala kot slab kompetitor pri visoki dostopnosti virov, v razmerah omejene dostopnosti virov (dušik, voda) pa je bil vpliv interspecifične kompeticije z mnogocvetno ljuljko močno zmanjšan. Intenzivnost kompeticije je bila najmočnejša v začetnih vegetativnih fenofazah in je bil pri višji dostopnosti virov večja. Alokacija suhe mase pri višjih ravneh dodanega dušika se je povečala v zgornje dele rastline in s tem povečala tekmovalnost za svetlobo, medtem, ko se produkcija koreninske suhe mase ni spreminjala. Razmerje med podzemno suho in nadzemno suho maso se je pri višjih stopnjah intraspecifične kompeticije zmanjšalo, vendar je bil ta učinek močnejši v nadzemnem delu. Intenzivnost kompeticije je imela večji nadzemno intenziteto kot podzemno. Učinkovitost izrabe dušika se je pri višji dostopnosti povečala. Učinkovitost izrabe vode je bila veliko bolj plastična kot pa učinkovitost izrabe dušika. Dokazali smo, da obstaja kompromis med komponentama učinkovitosti izrabe dušika, to je produktivnostjo dušika in srednjim časom zadrževanja dušika pri različnih dostopnostih dušika. Pelinolistna ambrozija je pokazala različno strategijo izrabe dušika, kar je značilna strategija ekološko plastičnih rastlin.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 7191673