Integrirano varstvo rastlin pred pleveli ob upoštevanju omejitev uporabe herbicidov in po drugi strani ekonomike pridelovanja še vedno predstavlja velik izziv za pridelovalce in raziskovalce. V ta namen je bilo v letih 2011 in 2012 opravljenih 9 poljskih poskusov v treh različnih pridelovalnih območjih Evrope. Poskusi so bili opravljeni v realnih razmerah pri čemer smo primerjali lokalno pripravljene integrirane pristope varstva rastlin (IWM) z lokalnimi konvencionalnimi praksami varstva koruze pred pleveli (CON). IWM pristop v južni Nemčiji (1) je vključeval zgodnje zatiranje plevelov po vzniku v pasovih skupaj z okopavanjem, ki mu je sledilo drugo okopavanje. V severni Italiji (2) je IWM vključeval model napovedovanja vznika plevela na podlagi preverjanja stanja na njivi, ki mu je sledila zgodnja uporaba herbicidov po vzniku koruze in plevela po celi površini ter naknadni uporabi okopalnika. V Sloveniji pa je IWM predstavljala uporaba česalnega okopalnika v fazi razvoja koruze 2-3 listov in zmanjšani uporabi herbicidov po vzniku koruze in plevela. Rezultati raziskave v vseh treh državah so pokazali, da je IWM povsod zagotovila zadovoljivo učinkovitost ukrepov brez značilnih razlik v pridelkih (1), v vseh treh primerih smo zmanjšali odvisnost od herbicidov (2) in prav tako pomembno (3), da so bili ukrepi IWM v vseh treh primerih ekonomsko primerljivi s CON ukrepi zatiranja plevela.
COBISS.SI-ID: 4603240
Koruza predstavlja v Sloveniji že dolgo vrsto let najbolj razširjeno poljščino. Zadnjih 10 let jo pridelujemo v povprečju na 40 % njiv, kar nas uvršča na prvo mesto v Evropi. S pridelavo koruze pa so povezani tudi njeni vplivi na okolje. Predvsem pleveli so tisti, ki predstavljajo največjo grožnjo pridelavi koruze tako s stališča ekonomike kot tudi vplivov na okolje. V prispevku so prikazane tehnologije pridelovanja koruze v preteklosti in njihov vpliv na obremenjevanje okolja, predvsem podzemne vode. V nadaljevanju je predstavljen pristop integriranega varstva rastlin, ki od koncepta zatiranja plevela prehaja na koncept uravnavanja plevelne vegetacije v okviru integrirane kmetijske pridelave.
COBISS.SI-ID: 4640104
Večina intenzivne kmetijske pridelave v Sloveniji poteka na ravninskih predelih z rodovitnimi aluvialnimi tlemi. Hkrati se skozi intenzivno obdelana plitva tla obrečnih nanosov napajajo tudi podzemni vodonosniki, ki predstavljajo glavni vir pitne vode pri nas. Ena izmed uveljavljenih tehnologij v svetu, ki je pokazala pozitivne okoljske učinke, je konzervirajoča obdelava, kjer je setev opravljena v tla pokrita z rastlinskimi ostanki. Pri tem varujemo tla pred erozijo ter izpiranjem hranil in fitofarmacevtskih sredstev. V letih med 2012 in 2014 smo v poljskih poskusih na površinah Kmetijskega inštituta Slovenije v Jabljah primerjali konvencionalno in tračno (strip-till) obdelavo tal s hkratno setvijo koruze. Koruzo smo sejali na površino, kjer smo v prejšnjem letu na žitno strnišče posejali dosevke oljno redkev (Raphanus sativus L.), mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatko (Trifolium incarnatum L.). V konvencionalni pridelavi smo dosevke spomladi zaorali z lemežnim plugom in tla pred klasično setvijo pripravili s predsetvenikom. Pri tračnem sistemu pridelave smo koruzo posejali v obdelane trakove na površino, kjer smo teden dni pred setvijo koruze razvoj dosevkov ustavili z neselektivnim herbicidom in jih po potrebi zmulčili. Plevele smo v obeh sistemih pridelave zatirali s herbicidi zgodaj po vzniku. Po treh letih preučevanja v poljskih poskusih smo ugotovili, da med tračno obdelavo tal (strip- till) in konvencionalno pridelavo ni bistvenih razlik v deležu vzniklih rastlin, kakor tudi ne v mladostnem razvoju koruze. Tračni sistem obdelave tal (strip-till) in setve v obdelane pasove se je pokazala kot povsem primerljiva tehnologija v smislu doseganja visokih pridelkov koruze.
COBISS.SI-ID: 4638056