Za analizo proteinov, udeleženih pri odzivu na sušo v listih fižola sort Tiber in Starozagorski čern, smo uporabili proteomsko analizo. Vzorce proteinskih ekstraktov smo ločili z 2DDIGE in določili proteinske lise, pri katerih se je izražanje spremenilo v sušnem stresu. Proteinske lise, pri katerih je prišlo do povečanega ali zmanjšanega izražanja v stresnih razmerah glede na kontrolne, smo identificirali z LCMS/ MS. Pri sorti Starozagorski čern smo tako identificirali 64 proteinov, pri sorti Tiber pa 58 proteinov. Ugotovili smo, da je največ identificiranih proteinov udeleženih v procesih energijskega metabolizma, v sintezi proteinov ali njihovi proteolizi, imajo zaščitno in detoksifikacijsko vlogo ali pa so udeleženi v procesih fotosinteze. Povezave med identificiranimi proteini, ki smo jih ponazorili z bioinformacijsko analizo, omogočajo kompleksnejši vpogled v biološke poti in molekulske funkcije, na katere vpliva sušni stres.
COBISS.SI-ID: 3924072
Večina intenzivne kmetijske pridelave v Sloveniji poteka na ravninskih predelih z rodovitnimi aluvialnimi tlemi. Hkrati se skozi intenzivno obdelana plitka tla obrečnih nanosov napaja tudi podzemnimi vodonosnikov, ki predstavljajo glavni vir pitne vode pri nas. Konzervirajoča tehnologije obdelave zemlje, kjer je setev opravljena v rastlinske ostanke je dokazano pokazala pozitivne okoljske učinke. Ti se kažejo ne samo v varovanju tal pred erozijo ampak tudi pred izpiranjem hranil in fitofarmacevtskih sredstev. V letu 2012 smo v poljskem poskusu na površinah Kmetijskega inštituta v Jabljah primerjali pridelavo koruze v konvencionalni, pasovni (strip-till) obdelavi in mehanskih postopkih zatiranja plevelov. V konvencionalni pridelavi smo uporabili standardno pridelavi s plugom, predsetveno obdelavo in herbicid po vzniku, za razliko od mehanskega sistema, kjer smo plevel zatirali le z mehansko obdelavo. V pasovni pridelavi smo koruzo sejali v obdelane pasove na površino , kjer smo v prejšnjem letu posejali dosevke oljno redkev (Raphanus sativus L.), mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatko (Trifolium incarnatum L.). Pred setvijo smo razvoj dosevkov ustavili z neselektivnim herbicidom in jih zmulčili. Zatirane plevela je bilo najbolj učinkovito v konvencionalnem sistemu, kjer smo na koncu rastne sezone ugotovili le 2,5 % pokrovnost s pleveli. Mehanska in pasovna pridelava sta bila z 11% in 15 % statistično značilno nižja. Naši preliminarni rezultati so pokazali, da smo v vseh treh načinih pridelave dosegli podobne pridelke z 9.1, 8.9 in 7.7 t suhega zrnja na hektar pri konvencionalni, mehanski in pasovni pridelavi. Kljub povečani zapleveljenosti pri pasovni in mehanski pridelavi koruze, so se pridelki rahlo zmanjšali predvsem zaradi manjšega števila rastlin na hektar. Naši rezultati nakazujejo, da tako pasovna obdelava kot tudi mehanski postopki zatiranja plevela predstavljajo dodatno možnost doseganja primerljivih pridelkov v pridelavi koruze.
COBISS.SI-ID: 4312168
Strniščni dosevki predstavljajo tehnološki ukrep v integrirani pridelavi poljščin v smislu ohranjanja rodovitnosti, preprečevanja erozije in varovanja podtalnice pred izpiranjem hranil. Poleg pozitivnih okoljskih učinkov pa je manj znano, da setev dosevkov predstavljajo tudi del integrirane tehnologije za zatiranje plevelov. S svojo hitro rastjo in pokrovnostjo dosevki preprečujejo razvoj plevelov in tekmovanje za hranila, svetlobo in vodo. Med leti 2010 in 2012 smo na površinah Kmetijskega inštituta v Jabljah posejali strniščne dosevke; ajdo, sončnice, oves, mnogocvetno ljuljko, abesinsko gizotijo, riček, oljno redkev, krmno ogrščico, inkarnatko in facelijo. Spomladi smo rastlinske ostanke zadelali v tla z oranjem in posejali jaro pšenico, jari ječmen, oves in koruzo. V rastni sezoni smo opravili več vzorčenj plevelne pokrovnosti in biomase. V jesenskem terminu vzorčenja so vsi dosevki močno zmanjšali zapleveljenost v primerjavi z neposejano kontrolo. Podobno je bila so tudi spomladi pred zadelavo rastlinskih ostankov pokrovnost statistično značilno nižja pri vseh dosevkih razen inkarnatki in sončnicah. Kasneje v rastni sezoni nismo ugotovili učinka dosevkov na zapleveljenost glavnih dosevkov, saj sta bila tako biomasa kot pokrovnost plevelov podobna. V letu 2012 smo najvišje pridelke ugotovili pri gizotiji, oljni redkvi in sončnicah z 28.7, 31.8 in 36.5 t sveže mase ter 4.3, 4.8 in 5.5 t suhe mase na hektar. Na podlagi naših rezultatov smo ugotovili, da dosevki pozitivno vplivajo na zmanjšanje zapleveljenosti predvsem v jesenskem in spomladanskem času pred obdelavo tal, medtem ko bodo za ugotavljanje njihovega dolgoročnega učinka potrebne nadaljnje raziskave.
COBISS.SI-ID: 4311912