Pri direktni setvi v tla pokrita z rastlinskimi ostanki se pojavlja problem pravilnega delovanja sejalnic oziroma vlagalnih elementov sejalnic, ki se v primeru velikih količin rastlinskega materiala začne kopičiti pred vlagalnimi elementi jih mašiti in preprečevati kakovostno direktno setev. Za raziskavo porabe energije in kakovosti razreza rastlinskih ostankov po žetvi smo uporabili novo razviti stroj za razrez žetvenih ostankov, ki je po zasnovi hibrid med krožno brano in poljedelskimi valjarji za tlačenje tal. V eksploatacijskih pogojih (strnišče po spravilu koruze za zrnje) je ugotovljena poraba energije in kakovost procesiranja žetvenih ostankov - koruznice.
COBISS.SI-ID: 3515752
Študija je bila izvedena na treh lokacijah v Savinjski regiji, kjer so tla onesnažena s težkimi kovinami zaradi industrije cinka (Cinkarna Celje). V Ponikvi tla do globine 30 cm vsebujejo 0,8 mg kg1 Cd, 32,2 mg kg1 Pb in Zn 86 mg kg1, v Medlogu 1,4 mg kg1 Cd, 37,4 mg kg1 Pb in 115 mg kg1 Zn in v Škofji vasi 10,9 mg kg1 Cd, 239,7 mgkg1 Pb in 1356 mg kg1 Zn. pH na izbranih mestih je bil med 7,3 in 7,6. V začetku septembra 2006 sta bila posejana hibrida Brassica napus L. var. napus, D01 PR45 in PR46 W31 primerna za proizvodnjo biodizla. Vzorce smo odvzeli po 96 (mladoletne) in 277 (odrasle) dneh. Deli rastlin (korenine, nadzemni del in semena) so bile ločene in Cd, Pb, Zn, Mo in S določena z z ICPMS. Primerjali smo privzem Cd, Pb, Zn, Mo in S v različnih delih mladih in odraslih rastlin iz dveh različnih hibridov, TF translokacijski faktor), BAF (faktor bioakumulacije) in PP (fitoekstrakcijski potencial) so bili izračunani.Odrasl rastline hibrida PR46 W31 so višje in imajo višji PP za kovine (Cd, Pb in Zn) in nižji PP za mikrohranila (MoS) na onesnaženo mesto. Študija je pokazala možnost uporabe oljne ogrščice na multionesnaženih tleh za pridelavo 1. in 2. generacije biogoriv. S sanacijo degradiranih zemljišč bi lahko tudi razbremenili rabo kmetijskih zemljišč.
COBISS.SI-ID: 1116886
Milijoni hektarjev kmetijskih zemljišč po vsem svetu so onesnaženi. Procesi degradacije tal, ki se je še povečala s posledicami podnebnih sprememb, bo povečala uporabo onesnažene zemlje za pridelavo hrane, kar povečuje tveganja za zdravje ljudi. Sanacijske tehnologije nudijo možnosti, da zdaj onesnažena tla ohranimo za varno proizvodnjo hrane. Vendar, preden se te nove tehnologije uporabijo v polnem obsegu, je potrebno skrbno preučiti učinek sanacije na dolgoročno kakovost in varnost tal, rastlin in zelenjave, pridelane na saniranih tleh. Trenutno ni skoraj nobenih podatkov o teh učinkih v znanstveni literaturi. Pranje tal z kelati, kot je EDTA je učinkovit in ima zemlja potencialno možnost za sanacijo strupenih kovin v onesnaženih tleh. Vendar pa iz zemlje z pranjem ni mogoče v celoti odstraniti strupenih kovin, tudi pri visokih kelatih do kovinskih razmerij in dolgoročna tveganja, povezana z ostankom kovin so še vedno v veliki meri neznana. Predstavljena je nova EDTA pralna tehnologija tal s kislo EDTA pralno in elektrokemično predelavo strupenih kovin in metaloida. Metoda omogoča EDTA recikliranje in ponovno uporabo procesne vode v zaprti zanki procesa in je bila ocenjena za tehnične in ekonomske izvedljivosti v pilotski študiji z uporabo serij 60-75 kg tal. Pranje Tal Pb (1950 mg kg-1), Zn (800 mg kg-1), Cd (10 mg kg-1) in As (120 mg kg-1) onesnaženo zemljo iz Mežiške Doline, Slovenija, z 60 mmol kg-1 EDTA odstranili 80, 40, 70 in 80 odstotkov strupenih kovin, respectively. Po opravljeni sanaciji je fitodostopnost (DTPA ekstrakcija) tal preostalih kovin zmanjša za 80, 80, 65 in 65%, mobilnosti (TCLP) za 30, 20, 40 in 35%, iz želodca (PBET) za 40, 65 , 75 in 90% ter iz črevesja za 55 odstotkov, 45, 55 in 40 za Pb, Zn, Cd in As, oz. Učinek sanacije na kemijske lastnosti tal: strupene kovine frakcioniranje, pH, organske snovi in vsebnosti karbonatov, C:N razmerje, P in koncentracijo mikro hranil, kationsko izmenjalno kapaciteto; na fizikalne lastnosti tal: struktura tal, vodni potencial in zmogljivost zadrževanja vode; in na biološke lastnosti tal: mikrobna raznolikost (bakterijskih in glivičnih genomske DNA), povzroča dihanje, dehidrogenaze, glukosidase, fosfataze (kislo, alkalno), ureaze in esteraze (FDA) dejavnost je bila študirana in bo predstavljena. Delovanje sanacije tal kot podlago rastlin je bila ocenjena v eksperimentalnem vrtu in v primerjavi proti ne-saniranim tlem. Izluževanje Pb, Zn, Cd je bilo spremljano z uporabo lizimetrov. Izmerjene so bile strupene kovine v zelenih delih in v koreninah kitajskega zelja (Brassica pekinensis), čebule (Allium cepa), cvetače (Brassica oleracea), zelenega graha (Pisum sativum), špinače (Spinacia oleracea). Ocenjena je bila kolonizacija rastlinskih korenin z arbuskularnimi mikoriznimi glivami, ki listom omogočajo plinsko izmenjavo in klorofilno fluorescenco.
COBISS.SI-ID: 6816377