Trenutno se v Sloveniji, bioplin na vseh kmetijskih bioplinskih napravah uporablja na kogeneracijskih enotah za proizvodnjo električne in toplotne energije, vendar samo manjše število bioplinskih naprav oddaja toploto drugim odjemnikom (zaradi tehničnih in ekonomskih ovir), zato je izkoristek kogeneracije razmeroma nizek. Bioplin se razmeroma enostavno skladišči in se potem lahko uporablja na poljubnem mestu in ob poljubnem času. Možnost skladiščenja bioplina predstavlja njegovo posebno vrednost (s skladiščenjem in njegovo uporabo lahko kompenziramo fluktuacije, ki jih imajo drugi obnovljivi viri energije, kot so npr. vetrna in solarna energija). Bioplin nam ponuja tudi drugo možnost, npr. čiščenje in njegovo nadgradnjo do faze biometana. Z vbrizgavanjem biometana v prihodnosti bo mogoče izkoristiti obstoječo mrežo zemeljskega plina in plin transportirati tudi na večje razdalje, kjer bo dostopen uporabnikom, ki sploh ne bi bili dosegljivi zaradi svoje lokacije. Poleg tega z vbrizgavanjem biometana v omrežje zemeljskega plina bo mogoče izboljšati izkoristek obstoječih kmetijskih in drugih bioplinskih naprav. S čiščenjem in nadgradnjo bioplina do faze biometana se tudi povečuje število potencialnih odjemnikov bioplina. Podan je pregled možnih tehnologij, ki bodo omogočile boljše izkoriščanje bioplina v prihodnosti. Zajete so tehnologije za mikro in druge bioplinske naprave ter možnosti za uvajanje tehnologije biometana v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 4236136
Namen raziskave je bil preveriti vpliv podaljšanega skladiščenja in postopkov med skladiščenjem na mikrobiološko in kemično sestavo goveje gnojevke. Vpliv podaljšanega skladiščenja smo preverjali v praktičnih razmerah s 100 m3 mobilnim skladiščem za gnojevko in v laboratorijskih razmerah pri različnih temperaturah, kjer smo preverili tudi vpliv prezračevanja in mešanja pri podaljšanem skladiščenju. V obeh poskusih z mobilnim skladiščem smo ugotovili, da lahko s takim načinom skladiščenja število E. coli v 2 mesecih zmanjšamo za 100-krat, število intestinalnih enterokokov in Clostridium perfringens pa za 10-krat. Pri skladiščenju gnojevke v mobilnem skladišču je prišlo do sprememb v kemični sestavi, ki so značilne za anaerobno fermentacijo. S podaljšanim skladiščenjem v laboratorijskem poskusu pri 30°C smo število E. coli in enterokokov zmanjšali za 400 in 200-krat. Razen pri enterokokih učinek prezračevanja in mešanja nista povzročila dodatnega zmanjšanja števila mikroorganizmov. Zaradi visoke temperature med skladiščenjem, prezračevanjem in mešanjem gnojevke je v tem poskusu prišlo do večjih sprememb v kemični sestavi. S podaljšanim skladiščenjem v laboratorijskem poskusu pri 10 in 15°C smo število E. coli zmanjšali za 100-krat, število enterokokov in C. perfringens pa za 10-krat. Pri 10 in 15°C smo zmanjšanje pri E coli dosegli po 25 in 45 dneh. Spremembe kemične sestave so bile večje pri 15°C, pri obeh temperaturah pa manjše kot v laboratorijskem poskusu pri 30°C. Vzorci gnojevke s kmetij z ekstenzivno prirejo so vsebovali manjše število neželenih mikroorganizmov kot vzorci gnojevke s kmetij z intenzivno prirejo.
COBISS.SI-ID: 4589160
Za kmetije v ukrepih Ekološko kmetovanje (EKO), Sonaravna reja domačih živali (REJ) in za kmetije izven teh ukrepov, ki prejemajo plačila programa razvoja podeželja (PRPostali) smo za obdobje 2007-2011 ovredenotili izpuste toplogrednih plinov pri prireji mleka in govejega mesa. Emisije smo ocenili na podlagi podatkov o mlečnosti, dolgoživosti in reprodukcijskih parametrih krav molznic, intenzivnosti vzreje telic in dnevnih prirastih pitancev ob upoštevanju razlik v načinih reje. Izpusti pri prireji mleka so bili na kmetijah v EKO, REJ in PRPostali 1,21, 1,11 in 1,07 kg ekvivalenta CO2 na kg mleka, pri prireji mesa pa 10,73, 10,14 in 10,01 kg ekvivalenta CO2 na kg klavnega trupa. Večji izpusti pri ukrepih EKO in REJ so predvsem posledica manjše mlečnosti in počasnejše rasti govejih pitancev in s tem povezane večje porabe energije za vzdrževanje. Prednost reje goved v ukrepih EKO in REJ je boljša prilagojenost naravnim danostim, ki se kaže v manjši količini močne krme in koruzne silaže v obrokih. Sklenili smo, da bi bilo ob omejeni razpoložljivosti močne krme na kmetijah v ukrepu EKO za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov smiselno več pozornosti nameniti pridelovanju kakovostne travniške krme.
COBISS.SI-ID: 3954792
Možnosti za izboljšanje energijske vrednosti travnih silaž za prirejo mleka Na podlagi rezultatov objavljenih in neobjavljenih poskusov ter na podlagi analiz silaž iz slovenskih kmetij smo prepoznali in ovrednotiti nekatere dejavnike, ki vplivajo na energijsko vrednost travnih silaž. Ugotovili smo, da je v Sloveniji glavni vzrok za slabo energijsko vrednost travnih silaž slaba energijska vrednost krme ob košnji. Energijska vrednost travniške krme je odvisna od vrste travniških rastlin. Med travami je v obdobju od zadnjih dni aprila do konca maja v povprečju najslabšo energijsko vrednost dosegla navadna pasja trava (5,54 MJ NEL na kg sušine), najboljšo pa trpežna ljuljka (6,83 MJ NEL na kg sušine). Črna detelja je imela boljšo neto energijsko vrednost od lucerne (6,40 proti 5,74 MJ na kg sušine). Pri zeleh se je neto energijska vrednost gibala od 5,62 MJ pri topolistni kislici do 7,09 MJ NEL na kg sušine pri plazeči zlatici. Razlike med vrstami znotraj botaničnih skupin so bile večje od razlik med botaničnimi skupinami (6,23, 6,07 in 6,10 MJ NEL na kg sušine pri travah, metuljnicah in zeleh). Med seboj so se razlikovale tudi sorte posameznih vrst trav in metuljnic. Razlike med najslabšo in najboljšo sorto so se gibale od 0,32 MJ NEL pri travniški bilnici do 0,84 MJ NEL na kg sušine pri mnogocvetni ljuljki. Hitrost zmanjševanja energijske vrednosti med staranjem krme je bila odvisna od rastlinske vrste. Pri travniških zeleh je bilo zmanjševanje energijske vrednosti počasnejše (od -0,11 do -0,30 MJ NEL na 10 dni), kot pri travah (-0,29 do -0,63 MJ NEL na 10 dni) in metuljnicah (-0,41 in – 0,52 MJ NEL na 10 dni). Pri travah se je vsebnost NEL najpočasneje zmanjševala pri trpežni ljuljki, najhitreje pa pri navadni pasji travi in mnogocvetni ljuljki. Na energijsko vrednost travnih silaž vpliva tudi onesnaženje krme z zemljo. Na podlagi vzorcev silaž iz slovenskih kmetij smo ocenili, da močno onesnaženje krme z zemljo zmanjša neto energijsko vrednost silaže za 0,5 MJ na kg sušine.
COBISS.SI-ID: 4590952