Sortni poskus z ričkom smo postavili v letih 2012 in 2013 na štirih lokacijah (v Prekmurju na lahkih in težkih tleh ter v Savinjski dolini na težkih in srednje težkih tleh). Vključene sorte: danski sorti Vega in Hoga, nemški Ligena in Calena in ekološko pridelana Calena: Bio Calena ter Slovenska avtohtona sorta. Problem pridelave rička na nižinskih poljedelskih površinah v Savinjski dolini in v Prekmurju, če posevkov nismo ročno pleli in smo upoštevali trenutno zakonodajo glede registracije fitofarmacevtskih sredstev, se je pokazal v: i) nerazpoložljivosti uporabe sredstev za zaščito pred boleznimi in škodljivci ter za zatiranje plevelov, posledično slabe konkurenčnosti plevelom ter prisotnosti bolezni in škodljivcev, ki so ponekod presegli prag škodljivosti, ii) neprilagojenosti rastline na pridelavo v razmerah, ko je poleti več dni zaporedoma vroče (nad 30 oC) in je obenem suh zrak – luski so se v nekaj dneh začeli odpirati in izpadalo je seme, iii) veliki občutljivosti na nizke temperature in/ali mokra, hladna tla spomladi; v takšnem letu (2013) ni prišlo niti do ustreznega vznika oziroma do žetve, iv) pridelek lahko ocenimo na vseh lokacijah razen na lokaciji Savinjska dolina – težka tla v enem od preučevanih let (2012) kot slab, komaj okoli 0,5 t/ha, oziroma ničen v letu 2013. Poljščina je bolj primerna za manjše površine, ki omogočajo hitre intervencije in nekaj ročnega dela, da je pridelek zagotovljen, sploh če seme stisnemo in prodajamo olje, ki dosega zelo dobro ceno.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 657804Na radiu Ognjišče smo v času trajanja projekta objavili dva prispevka na tematiko pridelave in možnostjo uporabe lana, eden od njih je navedeni. Z njim smo predstavili možnosti vključevanja lana v krmne mešanice za kokoši nesnice in prašiče pitance z namenom povečanja omega-3 maščobnih kislin v jajcih in svinjini. Oba prispevka na to tematiko sta objavljena na spletni strani radia v arhivu in tako dostopna najširši zainteresirani javnosti ves čas.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 635788V sortni poskus, izveden kot bločni poljski poskus v štirih ponovitvah na štirih lokacijah (dve v Prekmurju, dve v Savinjski dolini, na različnih tleh) v letu 2012, smo vključili francoske sorte Recital, Niagara, Princess, Altess, Comtess in Duchess. Tako v Savinjski dolini kot v Prekmurju posebnosti pri lanu glede bolezni in škodljivcev nismo opazili, večji problem je predstavljal plevel. Sorti Recital in Princess sta bili v primerjavi z ostalimi bolj zgodnji glede začetka cvetenja, visoke temperature v juliju pa so pospešile zorenje vseh sort, tako da so dozorele istočasno. Glede na lokacijo in sorto smo dosegli pridelek od 927 (sorta Princess na lokaciji Murska Sobota) do 2288 (sorta Altess na lokaciji Savinjska dolina 2) kg/ha suhe snovi. Najmanjši pridelek smo dosegli na lokaciji, kjer so bila najlažja tla (leto 2012 je bilo sušno), največjega pa na najtežjih tleh, vključenih v naš poskus. Tudi vremenske razmere so imele velik vpliv na pridelek. V Savinjski dolini sta največji pridelek dosegli sorti Altess in Duchess, v Prekmurju pa sorti Comtess in Duchess. Na peščenih tleh v sušnem letu se je nakazala kot najbolj primerna sorta Comtess, od katere pa so na težjih tleh imele ostale sorte večji pridelek.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 619148Na radiu Ognjišče smo v času trajanja projekta objavili dva prispevka na tematiko pridelave rička, eden od njih je navedeni. Z njim smo predstavili možnosti vključevanja rička v kolobar v Sloveniji glede na lokacijo, predvsem nadmorsko višino, in glede na velikost pridelovalne površine. Oba prispevka na to tematiko sta objavljena na spletni strani radia v arhivu in tako dostopna najširši zainteresirani javnosti ves čas.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 657292V svetu poraba lana za prehrano hitro raste predvsem zaradi visokega deleža vlaknin, vsebnosti omega-3 maščobnih kislin in visoke hranilne vrednosti. Povečuje se povpraševanje in s tem tudi cena, zato je smiselno o razširitvi pridelave razmisliti tudi pri nas. Tehnološki poskus smo postavili na dveh različnih območjih Slovenije (v Prekmurju in Savinjski dolini). Predstavljeni so rezultati poskusa iz leta 2012. Preučevali smo vpliv različne predsetvene obdelave tal (osnovna obdelava oranje oziroma predsetvena obdelava tal brez oranja), odmerka dušika (0, 30, 60, 90 kg/ha N v obliki KANa in ekološka pridelava – EKO /50 kg/ha N v obliki Plantella Biogrena/) in časa setve (začetek aprila – S1, druga polovica aprila – S2) na pridelek semena lana sorte Recital. Pridelek lana v Savinjski dolini (1.256 kg/ha) je bil pomembno višji kot v Prekmurju, kjer sta bila pridelka v sušnem letu skoraj enaka, ne glede na način priprave tal (oranje 875 kg/ha, predsetvena obdelava brez oranja 887 kg/ha). Pri EKO obravnavanju je bil pridelek primerljiv obravnavanju, kjer smo podobno količino N pognojili v obliki mineralnega gnojila. V Savinjski dolini je povečevanje odmerka dušika povzročilo zmanjševanje pridelka lana. Pridelek je bil večji pri S1 kot pri S2, kjer nam je posevek prerasel plevel. V Prekmurju odmerek dušika in čas setve na pridelek nista imela značilnega vpliva. Problemov z boleznimi in škodljivci ni bilo, večja težava je bila zapleveljenost.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 607372