V svetu poraba lana za prehrano hitro raste predvsem zaradi visokega deleža vlaknin, vsebnosti omega-3 maščobnih kislin in visoke hranilne vrednosti. Povečuje se povpraševanje in s tem tudi cena, zato je smiselno o razširitvi pridelave razmisliti tudi pri nas. Tehnološki poskus smo postavili na dveh različnih območjih Slovenije (v Prekmurju in Savinjski dolini). Predstavljeni so rezultati poskusa iz leta 2012. Preučevali smo vpliv različne predsetvene obdelave tal (osnovna obdelava oranje oziroma predsetvena obdelava tal brez oranja), odmerka dušika (0, 30, 60, 90 kg/ha N v obliki KANa in ekološka pridelava – EKO /50 kg/ha N v obliki Plantella Biogrena/) in časa setve (začetek aprila – S1, druga polovica aprila – S2) na pridelek semena lana sorte Recital. Pridelek lana v Savinjski dolini (1.256 kg/ha) je bil pomembno višji kot v Prekmurju, kjer sta bila pridelka v sušnem letu skoraj enaka, ne glede na način priprave tal (oranje 875 kg/ha, predsetvena obdelava brez oranja 887 kg/ha). Pri EKO obravnavanju je bil pridelek primerljiv obravnavanju, kjer smo podobno količino N pognojili v obliki mineralnega gnojila. V Savinjski dolini je povečevanje odmerka dušika povzročilo zmanjševanje pridelka lana. Pridelek je bil večji pri S1 kot pri S2, kjer nam je posevek prerasel plevel. V Prekmurju odmerek dušika in čas setve na pridelek nista imela značilnega vpliva. Problemov z boleznimi in škodljivci ni bilo, večja težava je bila zapleveljenost.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 607372V sortni poskus, izveden kot bločni poljski poskus v štirih ponovitvah na štirih lokacijah (dve v Prekmurju, dve v Savinjski dolini, na različnih tleh) v letu 2012, smo vključili francoske sorte Recital, Niagara, Princess, Altess, Comtess in Duchess. Tako v Savinjski dolini kot v Prekmurju posebnosti pri lanu glede bolezni in škodljivcev nismo opazili, večji problem je predstavljal plevel. Sorti Recital in Princess sta bili v primerjavi z ostalimi bolj zgodnji glede začetka cvetenja, visoke temperature v juliju pa so pospešile zorenje vseh sort, tako da so dozorele istočasno. Glede na lokacijo in sorto smo dosegli pridelek od 927 (sorta Princess na lokaciji Murska Sobota) do 2288 (sorta Altess na lokaciji Savinjska dolina 2) kg/ha suhe snovi. Najmanjši pridelek smo dosegli na lokaciji, kjer so bila najlažja tla (leto 2012 je bilo sušno), največjega pa na najtežjih tleh, vključenih v naš poskus. Tudi vremenske razmere so imele velik vpliv na pridelek. V Savinjski dolini sta največji pridelek dosegli sorti Altess in Duchess, v Prekmurju pa sorti Comtess in Duchess. Na peščenih tleh v sušnem letu se je nakazala kot najbolj primerna sorta Comtess, od katere pa so na težjih tleh imele ostale sorte večji pridelek.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 619148V radijskem prispevku na postaji, ki ima relativno veliko poslušalcev po celi Sloveniji, smo le-te seznanili z lanom, načinom njegove pridelave, načini uporabe in da s hranjenjem domačih živali z njegovim semenom vplivamo na večjo vsebnost omega3 maščobnih kislin, ki zelo ugodno vplivajo na zdravje ljudi, v živalskih proizvodih.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 635788