Sortni poskus s šestimi sortami rička (Camelina sativa (L.) Crantz) smo izvedli v letu 2012 na štirih lokacijah v dveh pridelovalnih območjih Slovenije na različnih tleh (Rakičan-težka tla, Murska Sobota-lahka tla, Savinjska dolina-srednje težka tla, Savinjska dolina-težka tla) s šestimi sortami rička: slovenska avtohtona sorta, danski sorti Vega in Hoga, nemški Ligena in Calena ter ekološko pridelano seme sorte Calena = Bio Calena. Vsebnost maščob v semenu rička je bila od 27 do 35 % (m/m). Na vseh lokacijah se je kot sorta z najvišjo oziroma drugo najvišjo vsebnostjo maščob pokazala sorta Hoga. Največji pridelek maščob pri vseh sortah smo dobili na lokaciji Savinjska dolina - težka tla, kjer je očitno prišla do izraza večja kapaciteta tal za zadrževanje vlage v tem sicer sušnem letu. Na vseh lokacijah je po pridelku maščob prednjačila sorta Ligena. Med posameznimi sortami so bila v sestavi maščob manjša odstopanja, so pa deleži večine maščobnih kislin v pričakovanih okvirih. Pri nobeni sorti vsebnost eruka kisline ni bila višja kot 3,5 %. Bio Calena je dosegla najvišjo vsebnost omega-3 maščobne kisline (34,4 %) v maščobah, najmanjšo sorta Vega (28,3 %).
COBISS.SI-ID: 660620
V tem delu smo proučevali kvantitativne korelacije med antioksidativnimi lastnostmi in skupno vsebnostjo fenolnih spojin v izvlečkih različnih oljnih pogač, med njimi oljnih pogač lana (Linum usitatissimum) in rička (Camelina sativa), kot potencialnih virov antioksidativnih spojin. Za pridobitev ekstraktov sta bili uporabljeni dve topili različnih polarnosti, kar je rezultiralo v veliki variabilnosti antioksidativne aktivnosti. Največja vsebnost fenolnih spojin je bila določenali pri beli gorjušici, sledil je riček, oljna ogrščica in lan. Antioksidativne lastnosti smo ocenili z določitvijo njihovega redukcijskega potenciala, aktivnostjo lovljenja prostih radikalov in sposobnostjo keliranja, z metodo razbarvanja β-karotena in glede na učinkovitost zaviranja tvorjenja konjugiranega diena in triena v celokupnemolju. Metanolni ekstrakt je imel večjo moč redukcije (maks. pri pogačah oljne ogrščice), DPPH•), aktivnost lovljenja prostih radikalov (maks. pri pogačah oljne ogrščice) in sposobnost keliranja (maks. pri pogačah lana), medtem ko so bili etanolni ekstrakti bolj učinkoviti pri razbarvanju β-karotena (maks. pri pogačah rička). Ekstrakti iz pogač bele gorjušice so najbolj zavirali tvorbo konjugiranega diena in triena.
COBISS.SI-ID: 4048248
V prehranskih poskusih na kokoših nesnicah smo testirali vpliv dodatka semena lana in rička kot vira omega-3 maščobnih kislin v prehrani kokoši nesnic za povečane vsebnosti omega-3 maščobnih kislin v jajcih. V krmni obrok smo vključili za prvo skupino 5 % primerno obdelanega lanenega semena, za drugo skupino 5 % primerno obdelanega semena rička, za tretjo skupino 2 % ričkovega in 3 % obdelanega lanenega semena. Za primerjavo smo imeli kontrolno skupino brez dodatka rička in lanu v krmi. Vsebnost skupnih omega-3 maščobnih kislin v jajcih se je pri krmljenju lanenega in ričkovega semena povečala približno 5- do 7-krat v primerjavi s običajnimi jajci. Največ omega-3 maščobnih kislin so imela jajca kokoši, ki so s krmo dobivale dodatek lanu, sledila je skupina, ki je dobivala mešanico lanu in rička, na zadnjem mestu je bila skupina, krmljena z dodatkom rička. Če pripravljamo laneno seme doma, ga moramo pred krmljenjem toplotno obdelati – kuhati ali pražiti in nato zmleti. Ko ga zmeljemo, ga moramo takoj porabiti ali pa ga zaščititi z antioksidanti, v nasprotnem hitro oksidira in izgubi svojo prehransko vrednost. Industrijsko pripravljene dopolnilne mešanice z lanenim semenom so že toplotno obdelane in zaščitene z antioksidanti.
COBISS.SI-ID: 667276
Konec maja leta 2012 smo opazili simptome peronospore na ričku, ki je rasel v poskusih v okviru CRP V4-1138 na lokaciji v Savinjski dolini. Bolezen smo našli na 4 poljih skupne površine 3 ha, pojav pa je bil zaznan v obsegu 2 do 38 % (glede na sorto). Simptomatične rastline so imele belkaste, bogate in puhaste micelij, ki je pokrival stebla, cvetove, semena luske in spodnje liste. Na osnovi morfoloških znakov je bil povzročitelj opredeljen kot Hyaloperonospora camelinae (1,3-5). DNA je bil ekstrahiran iz micelija in konidijev, zbranih iz okuženih rastlin na dveh območjih v Savinjski dolini (1HpC in 2HpC). S PCR in univerzalnimi začetnimi oligonukleotidi smo namnožili ITS regije ribosomalnih genov (rDNA) ter jih nato sekvencirali. Pri obeh vzorcih smo dobili 781 bp dolge fragmente, ki so pokazali 100% identičnost s H. camelinae ITS sekvenco JX445136 v NCBI GenBank. Našo sekvenco smo vpisali v NCBI GenBank pod akcesijsko številko KJ768405. To je prvo poročilo o peronospori na ričku, povzročeni s Hyaloperonospora camelinae v Sloveniji. Reprezentativni vzorci so shranjeni v fotopatološkem herbariju Inštitiuta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
COBISS.SI-ID: 653708
Glavni pridelek rička (Camelina sativa (L.) Crantz) je njegovo zelo hranilno olje, medtem ko tudi oljne pogače, ki ostanejo po stiskanju olja in se lahko uporabijo kot krma za živali, vsebujejo veliko beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralov, vitaminov in malo fitokemikalij, kot so glukozinulati (GLS), v primerjavi z drugimi vrstami iz družine Brassicaceae. Namen študije je bil preučiti kemično sestavo semena in oljnih pogač različnih sort rička, pridelanih pri enakih agrotehnoloških razmerah v poljskem poskusu v letu 2012 na štirih različnih lokacijah v Sloveniji. Vključene sorte rička so bile: danski sorti Vega in Hoga, nemški sorti Calena, ekološko pridelana Calena (Bio Calena) in Ligena ter slovenska avtohtona sorta. Vsebnost glukozinolatov ne izključuje uporabe semena in/ali oljnih pogač rička v prehrani živali. Na vsebnost posameznih GLS v semenu in oljnih pogačah so zelo vplivale tako pedoklimatske razmere kot sorta. V vseh vzorcih semen je bil prevladujoč GLS-10 (6,9–28,5 mmol/g). Relativna vsebnost GLS-10 (glucocamelinin) med vsemi GLS je bila od 59 do 70 %. Na drugem mestu je bil GLS-9 (glucoarabin; 1,3–15,3 mmol/g), sledil je GLS-11 (11-(metilsulfonil) undecilglucosinolate; 1,5–7,6 mmol/g). Skupna količina GLS v vzorcih je bila od 13,0 do 48,9 mmol/g (povprečje 24,8 mmol/g). Pri sortah Vega in Hoga je bila značilno nižja vsebnost GLS v oljnih pogačah v primerjavi s semenom, medtem ko je bila pri drugih sortah primerljiva.
COBISS.SI-ID: 635020