Poleg morskih rib večkrat nenasičene maščobne kisline vsebujejo tudi nekatere oljnice. Prehranske navade ljudi je zelo težko spreminjati, zato je smiselno spreminjanje sestave maščob živil prek prehrane živali, namenjenih proizvodnji mleka in mesa. Kot potencialna oljnica za vključevanje v prehrano domačih živali v ta namen bi bil morda tudi riček. V prvi vrsti je potrebno poiskati primerne sorte za pridelavo v naših razmerah, tudi na večjih površinah v nižje ležečih dolinah, v smislu zagotavljanja ustreznega pridelka. Sortni poskus smo postavili v letu 2012 na štirih lokacijah (v Prekmurju in v Savinjski dolini in na različnih tleh). Vključene sorte: danski Vega in Hoga, nemške Calena, Bio Calena in Ligena ter Slovenska avtohtona sorta. Lokacija pridelovanja je pomembno vplivala na pridelek rička. Pozitivno je vplivala predvsem večja kapaciteta tal za zadrževanje vode. Sorta Vega je v razmerah, kot so bile v letu 2012 (sušno, visoke temperature), dosegla najmanjši pridelek, najvišji pridelek na hektar je imela sorta Ligena, sledili sta Bio Calena in Calena. Riček se je v sušnem letu z visokimi temperaturami v poletnih dneh odzval z zelo hitrim, nenadnim dozorevanjem; luski so začeli nenadno hitro pokati, kar je povzročilo izpadanje semena. Možnost uporabe FFS za zatiranje plevelov in opažene bolezni in škodljivca bi pridelavo zelo olajšala.
COBISS.SI-ID: 603788
Navadni riček je alternativna, z nizkim pridelovalnim vnosom značilna oljnica, katere olje ima visoko hranilno vrednost. V Sloveniji je navadni riček avtohtona rastlina, ki jo pridelujejo kmetje na Koroškem od sredine 20. stoletja. V naši raziskavi smo semenu iz desetih različnih lokacij Koroške določili vsebnost olja in glukozinolatov, medtem ko smo olju določili vsebnost prostih maščobnih kislin, peroksidno število, jodno vrednost, vsebnost tokoferolov in maščobnih kislin v treh zaporednih rastnih sezonah. Vsebnost olja v semenu se je gibala od 28,78-40,21 ut. %, medtem ko je jodno število, peroksidno število in vsebnost prostih maščobnih kislin v okviru vrednosti, ki dajejo temu olju širok razpon prehranske uporabe. Ričkovo olje je izredno bogato z esencialno n-3 α-linolensko kislino (od 33,32-37,65 %) in γ-tokoferolom (od 532-798 mg/kg), medtem ko je za seme značilna visoka vsebnost glukozinolatov.
COBISS.SI-ID: 563596
Namen dela je bil okarakterizirati in ovrednotiti sterole v ričkovem in bučnem olju, kot predstavnikoma tradicionalnih rastlinskih olj celinskega dela Slovenije, pri katerih se v tehnološkem procesu predelave uporablja praženje in toplo stiskanje. Za raziskovalno delo smo uporabili olja navadnega rička ter bučna olja različnega sortnega in geografskega porekla. Proste sterole smo ekstrahirali iz vzorcev olja s pomočjo mikroekstrakcije na trdnem nosilcu – SPME. Tako pridobljene in očiščene kloroformske ekstrakte smo v nadaljevanju analizirali s pomočjo plinske kromatografije (GC). Identifikacijo posameznih sterolov smo izvedli s primerjavo s standardnimi spojinami, kvantifikacijo pa z uporabo internega standarda betulina. Rezultati so potrdili razlike v pojavnosti kot tudi količini posameznih sterolov med obema oljema. Dodatno rezultati kažejo tudi na veliko odvisnost sestave od geografskega in sortnega porekla znotraj posamezne vrste olja.
COBISS.SI-ID: 593548