Glavni pridelek rička (Camelina sativa (L.) Crantz) je njegovo zelo hranilno olje, medtem ko tudi oljne pogače, ki ostanejo po stiskanju olja in se lahko uporabijo kot krma za živali, vsebujejo veliko beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralov, vitaminov in malo fitokemikalij, kot so glukozinulati (GLS), v primerjavi z drugimi vrstami iz družine Brassicaceae. Namen študije je bil preučiti kemično sestavo semena in oljnih pogač različnih sort rička, pridelanih pri enakih agrotehnoloških razmerah v poljskem poskusu v letu 2012 na štirih različnih lokacijah v Sloveniji. Vključene sorte rička so bile: danski sorti Vega in Hoga, nemški sorti Calena, ekološko pridelana Calena (Bio Calena) in Ligena ter slovenska avtohtona sorta. Vsebnost glukozinolatov ne izključuje uporabe semena in/ali oljnih pogač rička v prehrani živali. Na vsebnost posameznih GLS v semenu in oljnih pogačah so zelo vplivale tako pedoklimatske razmere kot sorta. V vseh vzorcih semen je bil prevladujoč GLS-10 (6,9–28,5 mmol/g). Relativna vsebnost GLS-10 (glucocamelinin) med vsemi GLS je bila od 59 do 70 %. Na drugem mestu je bil GLS-9 (glucoarabin; 1,3–15,3 mmol/g), sledil je GLS-11 (11-(metilsulfonil) undecilglucosinolate; 1,5–7,6 mmol/g). Skupna količina GLS v vzorcih je bila od 13,0 do 48,9 mmol/g (povprečje 24,8 mmol/g). Pri sortah Vega in Hoga je bila značilno nižja vsebnost GLS v oljnih pogačah v primerjavi s semenom, medtem ko je bila pri drugih sortah primerljiva.
COBISS.SI-ID: 635020
Z metodo »response-surface methodology (RMS) smo raziskovali vpliv deodorizacijskih parametrov (temperatura, pretok pare, čas) na vsebnost fenolov in zmožnost lovljenja radikalov metanolnih ekstraktov. Vsebnost fenolov lahko smatramo kot linearno funkcijo vseh treh parametrov. Opazili pozitivno linearno razmerje med vsebnostjo fenolnih spojin v deodorizoranih oljih in njihovo zmožnostjo lovljenja radikalov. Nizka korelacija med zmožnostjo lovljenja radikalov ali celokupno vsebnostjo fenolov in oksidativno stabilnostjo deodoriziranih olj kaže, da se antioksidanti pri lovljenju radikalov odzovejo z različnimi mehanizmi, glede na radikalne vrste in reakcijski medij. V omenjenem delu smo se ukvarjali z optimizacijo tehnoloških parametrov v procesu deodorizacije jedilnega olja. Omenjeni procesi ravno tako kot pri vsebini predlaganega projekta potekajo na področju tehnologije hrane in pijač in imajo zelo podobne lastnosti. Pri obeh primerih se ukvarjamo z živilskopredelovalnim področjem, ki je zelo občutljivo v smislu tvorbe nezaželenih stranskih produktov, ki lahko vodijo do izgube organoleptičnih zaznav, tvorbe zdravju škodljivih snovi ali do izgube zaželene stabilnosti in uporabnosti živilskega izdelka.
COBISS.SI-ID: 4278136