Velikost individualnega območja aktivnosti osebka je ekološko pomemben parameter, saj odseva okoljske danosti, med in znotrajvrstne interakcije ter druge vidike biologije vrste. Dosedanje raziskave relacij med zgradbo in velikostjo območij aktivnosti sesalcev so bile skoraj vse fokusirane le na naravne okoljske dejavnike. V pričujoči raziskavi pa smo pokazali, da so tudi v ohranjenih okoljih lahko vplivi antropogenih dejavnikov (v konkretnem primeru cest kot virov motenj in dopolnilnega krmljenja) na velikosti območij aktivnosti celo bolj pomembni od naravnih, kar ima številne raziskovalne in upravljavske implikacije.
COBISS.SI-ID: 3427238
Prispevek obravnava sezonsko rast čeljustnic mladičev srnjadi do starosti 6 mesecev in razlike v rasti in velikosti čeljustnic v različnih regijah Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da so čeljustnice srnjačkov nekoliko večje od čeljusti srnic, medtem ko pri dinamiki rasti ni razlik pri med spoloma. Največje velikosti čeljustnic je imela srnjad v vzhodni Sloveniji, najmanjše pa na Primorskem in v Alpah. Regionalne razlike v velikosti so verjetno posledica razlik v habitatni primernosti prostora. Z vidika morebitne vpeljave dolžine čeljustnic kot indikatorja v kontrolni metodi so ugotovitve o dinamiki rasti pomembne zaradi ustrezne standardizacije podatkov glede na različne datume odvzema, ugotovitve o regionalnih razlikah pa zaradi razumevanja vpliva različnih habitatnih dejavnikov, o katerih v prispevku razpravljajo avtorji.
COBISS.SI-ID: 3442854
V prispevku analiziramo zanesljivosti okularnih ocen starosti jelenjadi, ki so jih na podlagi obrabljenosti zobovja podali lovci. Preizkus zanesljivosti je bil opravljen z metodo rezanja/brušenja prvega meljaka (M1) in štetjem prirastnih plasti zobnega cementa. Ugotovljeno je bilo, da so pri obeh spolih ocenjene starosti obremenjene z veliko napako. Kar 1/3 jelenov je bilo uvrščenih v drugo starostno kategorijo, kot je pokazala metoda brušenja zob, kar zbuja pomisleke o smiselnosti veljavne kategorizacije odraslih jelenov v tri starostne kategorije pri lovsko-upravljavskem načrtovanju. Pri kontrolni metodi je zanesljivo ugotavljanje starosti pomembno zaradi starostno-specifičnih odzivov živali na okolje, ki se jih meri preko različnih indikatorjev. Vprašljiva je predvsem uporabnost starejših kategorij (2+), kjer je ocenjevanje starosti najmanj zanesljivo.
COBISS.SI-ID: 3486374
Evropska srna/srnjad (Capreolus capreolus L.) je v Sloveniji in tudi drugod po Evropi najpomembnejša lovsko-upravljavska vrsta. Učinkovito upravljanje z njo lahko zagotovimo le na podlagi dobrega poznavanja njene ekologije in informacij o osnovnih populacijskih parametrih, ki vplivajo na populacijsko dinamiko vrste. Za čim boljše adaptivno upravljanje s srnjadjo, vključno z ustreznim načrtovanjem poseganja v populacije, je poleg kazalnikov, ki se že uporabljajo v kontrolni metodi, zelo želeno tudi poznavanje variabilnosti razmnoževalnega potenciala, tj. stopnje oplojenosti samic, velikosti legel in spolnega razmerja zarodkov. Dejavniki, ki vplivajo na razmnoževalni potencial vrste so lahko individualni, populacijski in okoljski. Dejanski razmnoževalni potencial je posledica naštetih vplivnih dejavnikov in delovanj med njimi, zato se med različnimi populacijami in okolji močno razlikuje; vendar temu vprašanju pri nas do sedaj nismo posvečali skoraj nobene pozornosti. V prispevku je predstavljen pregled evropskih raziskav o vplivu različnih dejavnikov na oplojenost in razmnoževalni potencial srnjadi, vendar bi bile v prihodnje dobrodošle tudi domače raziskave. Srnjad se namreč pri nas nahaja v širokem gradientu okoljskih dejavnikov in je udeležena tudi v specifičnih medvrstnih interakcijah, ki jih dosedanje raziskave, opravljene v tujini, ne vključujejo. Hkrati izjemne podatkovne baze, ki jih imamo v Sloveniji, zagotavljajo odlične predpogoje za še boljše razumevanje vplivnih dejavnikov na variabilnost prirastka srnjadi v srednjeevropskem prostoru.
COBISS.SI-ID: 3783078
V prispevku je predstavljeno stanje na področju raziskav divjadi v slovenskem prostoru, ki vključuje pregled organizacije in financiranja raziskovalne dejavnosti, seznam najnovejših nacionalnih raziskovalnih projektov, druge raziskovalne aktivnosti s področja raziskav divjadi in nekatere perspektive ter izzive, z rešitvijo katerih bo v prihodnje divjad lahko prepoznana kot izjemno pomembna sestavina oziroma kot resnično bogastvo (so)naravnih ekosistemov. Zelo pomemben del prispevka je celovit seznam znanstvenih, strokovnih in poljudno-znanstvenih del, ki so v obdobju 2003–2012 nastala v Sloveniji pri raziskavah divjadi in nekaterih drugih za lovstvo zanimivih vrst živali. Obsežen seznam, ki vključuje 199 virov, med njimi 86 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, 2 samostojni poglavji v znanstvenih monografijah, 26 objavljenih znanstvenih predavanj ter 6 doktorskih disertacij, vsem zainteresiranim bralcem omogoča, da o raziskavah divjadi v Sloveniji zvedo še precej več. Še zlasti, ker bo seznam uporabljen tudi za izdelavo digitalne knjižnice, ki bo dostopna tudi na spletnih straneh Lovske zveze Slovenije.
COBISS.SI-ID: 1137366