Cilji trajnostnega kmetijstva so ekonomska upravičenost, socialna sprejemljivost, ohranjanje okolja in kakovost hrane. Namen disertacije je ocenjevanje trajnosti pridelovalnih sistemov, in sicer konvencionalnega (KON), integriranega (INT) in ekološkega (EKO) pridelovalnega sistema (PS). Ocenjevanje trajnosti PS je temeljilo na štirih najpomembnejših vidikih trajnosti – agronomski, ekonomski in okoljski vidik ter vidik kakovosti hrane – na ravni njive (i). Agronomski parametri kot so število listov, indeks listne površine, lastnosti plodov, pridelek semena in olja in ekonomska upravičenost so bili ovrednoteni za oljne buče (ii). Okoljska trajnost je bila ocenjena skozi okoljski odtis in indeks diverzitete plevelnih vrst (iii). Kakovost hrane je zajemala proučitev notranje kakovosti (skupni fenoli, sladkor, organske kisline, vitamin C, vsebnost mineralov in nitratov ter antioksidativno aktivnost) in senzorično ocenjevanje (iv, v). Trajnost PS za štiri posevke je bila ocenjena z uporabo kvalitativnega multi-atributivnega modela (DEXi metodologija) (vi). Zaradi lokacije poljskega poskusa na zavarovanem območju (ZO) je bila proučevana možnost razvoja ZO z EKO PS. Za zagotovitev podatkov je bil vzpostavljen poljski poskus v skupni velikosti 4000 m2 v letih 2008 do 2011. Pšenica, oljne buče, rdeča pesa in zelje so bili pridelovani v treh različnih PS – KON, INT, EKO – in kontrolne parcelice. Poskus je bil vzpostavljen kot naključni blok sistem v štirih ponovitvah. PS so se razlikovali v strategijah gnojenja in varstva rastlin, kot je definirano v zakonodaji in standardih. Osnovna obdelava tal, setev in datumi ter metode žetve oziroma spravila so bile enake za vse parcelice. Pregled literature je pokazal, da so indikatorji osnova za ocenjevanje trajnosti. Ocenjevanje bi naj zajelo vsaj tri vidike trajnosti; ogrodja bi naj bila dovolj široka v času in prostoru, prenosljiva, upoštevajoča lokalne in globalne vplive ter primarno namenjena odločevalcem (i). Agronomski parametri (ii) ter ekonomska upravičenost pridelave so bili ovrednotene za oljne buče v poljskem poskusu. Indeks listne površine se je signifikantno razlikoval med KON (4,8 za KON in 4,1 za EKO) in drugimi PS pri poznejših fazah rasti (BBCH=600-700), in je bil visoko povezan s pridelkom (808 kg ha-1 za KON in 723 kg ha-1 za EKO). Pridelek in ostali agronomski parametri so bili signifikantno nižji v EKO, vendar pa je ekonomska upravičenost pokazala, da je finančni rezultat lahko višji v EKO zaradi nižjih proizvodnih stroškov (1.784 € ha-1 za KON in 1.434,5 € ha-1 za EKO) in višje odkupne cene. Enake rezultate je pokazala analiza ekonomske upravičenosti za rdečo peso in zelje (iii). Združen indeks biodiverzitete in okoljskega odtisa (iii) je bil interpretiran z uporabo orodja SPIonExcel in Shannon-Weaverjevega diverzitetnega indeksa za diverziteto plevelnih vrst. Okoljski odtis v EKO je bil 3,3 krat nižji kot v KON (21 ha proti 70 ha). Shannon-Weaver diverzitetni indeks je bil v ORG signifikantno višji kot v KON (20% višji, 0,66 za KON in 0,86 za EKO). Notranja kakovost so bile proučevane za zelje in rdečo peso. Senzorično ocenjevanje je bilo opravljeno za vzorce kislega zelja. V primeru rdeče pese (iv) so bile razlike signifikantne za vitamin C (23,3% višje vrednosti za EKO kot za KON), antioksidativno aktivnost (30,3% višje vrednosti za EKO kot za KON), in nekatere mikrominerale (Na, Cu, Fe, Mn in Zn). V primeru zelja je bila v EKO signifikantno nižja vsebnost fosforja in dušika in signifikantno višja vsebnost natrija, magnezija in skupnih fenolov (0,360 v EKO in 0,310 GAE mg g-1 FW v KON) kot v KON. Koncentracija nitratov je bila v EKO signifikantno nižja kot v KON (530 za KON in 370,37 mg kg-1 za EKO). Senzorično ocenjevanje vzorcev kislega zelja je opravilo 100 potrošnikov z uporabo 9- stopenjske hedonske lestvice. Vzorci ORG in kontrolnega obravnavanja so bile signifikantno bolje ocenjeni kot INT in KON vzorci (splošna sprejemljivost v EKO 5,94 in 5,34 v KON) (v).
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 3450156