Propad velikih cesarstev (najprej osmanskega, pozneje habsburškega) v 19. in 20. stoletju ter vzpon nacionalnih držav je odprl v balkanskem prostoru, v katerega delno spada tudi Slovenija, vprašanje meja. Različni politični subjekti, ki so se oblikovali, so zastavljali svoje teritorialne zahteve na zgodovinskem pravu, kar je povzročalo med sosedi velike napetosti. Edini primer, ki odstopa od tega pravila, je primer italijansko-slovenske meje, ki je bila zakoličena šele po dolgem, več kot stoletnem procesu. Konflikt med Italijani in Slovenci je slonel pri prvih na zgodovinskih in strateških zahtevah, pri drugih pa na etničnem pravu. Gre za redek primer odstopanja od ustaljenega pravila, katerega poglavitne etape predstavlja pričujoča študija.
COBISS.SI-ID: 1538111940
Članek je prikazal vlogo komemorativnih praks in običajev po koncu prve svetovne vojne na multi-nacionalnem območju ob slovensko-italijanski meji. Študija analizira, kako so se Slovenci, ki so živeli na območjih, z rapalsko pogodbo priključenih Italiji, odzvali na italijansko komemorativno prakso »neznanega vojaka«.
COBISS.SI-ID: 2265299
Članek predstavi in sooča zgodovinopisje obmejnega prostora oziroma primerja raziskave sodelavcev univerz in raziskovalnih inštitucij z obeh strani meje, ki se ukvarjajo z raziskovanjem zgodovine severno-jadranskega območja v 20. stoletju. Prispevek predstavlja nekakšno bilanco stanja v historiografiji ob meji in vzpostavlja izhodišče za razmislek o aplikacijah analitičnih strategij ter metodoloških konceptov, s katerimi bi presegli razmere, v katerih lahko govorimo o obstoju »dveh nacionalnih historiografij«.
COBISS.SI-ID: 2285011
Članek obravnava jugoslovanske notranje meje v luči pogledov KPJ na federalizem in nacionalno vprašanje. Na podlagi dokumentov najvišjih državnih in partijskih organov ter relevantne literature avtorica analizira povojno razmejitev med republikami. Glede izvornih meja federalnih enot v najvišjem državno-partijskem vrhu skorajda ni bilo razprave, prav tako ni bil sprejet ustrezen pravni akt, ki bi potrdil notranjo razmejitev. Odsotnost razprave in pravnih aktov je bila posledica strahu pred pogrevanjem mednacionalnih nasprotij po komaj končani vojni in odsev pogledov partije na federalizem. Politika državno-partijskega vrha je bila v prvih povojnih letih izrazito centralistična, vzpostavitev močne in enotne države pa je narekoval tudi boj za jugoslovanske zunanje meje.
COBISS.SI-ID: 1538112452
Članek obravnava politično rabo zgodovine na primeru analize zgodovinopisne naracije v publicističnih in zgodovinskih prispevkih o slovensko-hrvaški meji. Na stiku dveh nekoč tesno povezanih narodov je vzniknila tipična mitološka zgodovinska naracija in to v trenutku, kot je razpadla Jugoslavija. Analiza zgodovinopisnih del kaže na dve ravni obravnave, znanstveno in “aktivistično”. Gre za dva različna tipa diskurza, ki obravnavata problem razmejitve vsak na svoj način. Prvi poskušajo vzdrževati distanco do aktualnih političnih razmer, drugi pa prikazujejo mejo med Slovenci in Hrvati kot krivično, za kar krivijo tako slovensko politiko kot stroko.
COBISS.SI-ID: 1538112708