Na podlagi virov iz lokalnih časopisov, fotografij in arhivskih virov članek analizira posledice, ki jih je imel sarajevski uboj nadvojvode Franca Ferdinanda v Avstrijskem primorju. Osredotoča se na mesto Trst kot tretje največje mesto Cislajtanije in najpomembnejše pristanišče monarhije. Splošno žalovanje je bilo samo del slike dogajanja v tistem času. V dneh po atentatu so avstrijske oblasti poročale in izrekale kazni ljudem, ki so širili subverzivno retoriko in sovražni govor. Čeprav ni bilo nemirov velikega obsega, se je zgodilo nekaj fizičnih in verbalnih napadov na tržaške Slovence v dneh po uboju in po avstrijski napovedi vojne Srbiji mesec dni kasneje. Ta dejanja sprožajo nova vprašanja o odnosih med nacionalno/etnično pripadnostjo in dinastično lojalnostjo med lokalnim prebivalstvom.
COBISS.SI-ID: 1536273092
Na podlagi neobjavljenih virov iz britanskega državnega arhiva prikazuje članek poskuse delovanja britanskih diplomatov kot posrednikov v procesu oblikovanja italijansko-jugoslovanske meje po prvi svetovni vojni. Za pariško mirovno konferenco leta 1919 so se opremili s serijo tajnih priročnikov, ki so obravnavali vpletene države in sporna ozemlja ter vrsto odprtih vprašanj, ki bi lahko pomenila grožnjo povojnemu miru. Poleg tega so ti priročniki vsebovali ključne zgodovinske in družbenopolitične informacije o posameznih narodih in njihovih ozemljih, populaciji, ekonomskih, klimatskih, demografskih, socialnih in drugih značilnostih. Britanski državni arhiv hrani tudi vrsto poročil iz prvega povojnega obdobja od konca leta 1918 do prvih mesecev naslednjega leta. Iz njih je moč razbrati kako so diplomati enega izmed najmočnejših svetovnih imperijev želeli biti kolikor je možno objektivni (pri čemer so seveda upoštevali lastne interese) pri iskanju najbolj optimalne rešitve, ki bi zagotovila mir med italijansko in jugoslovansko državo in bi hkrati ustvarila pogoje za razvoj ekonomskega sodelovanja.
COBISS.SI-ID: 2444243
Članek analizira poglede Anglo-Američanov na nasilje s strani okupatorjev in »domačih« nasprotnih formacij ter na povojno nasilje jugoslovanskih oblasti (izvensodne usmrtitve, deportacije, odnos do vojnih ujetnikov, politična represija ipd.). Pri tem je izpostavil ključna metodološka vprašanja, npr. kolikšno je bilo dejansko zanimanje zahodnih zaveznikov za nasilje v Jugoslaviji med vojno in po njej, kdo jim je posredoval informacije in kako so spremljali dogajanje. Raziskoval je tudi vlogo vojaških oziroma obveščevalnih misij, različnih informatorjev in drugih načinov zbiranja podatkov. Avtor ugotavlja, da je bil interes Anglo-Američanov registrirati čim več nasilnih primerov, najbolj pa so jih zanimali primeri nasilja, povezani z anglo-ameriškimi vojaki in civilisti.
COBISS.SI-ID: 2411475