1.

Okoljski vpliv prašenja s terminala koprskega pristanišča za razsuti tovor na kmetijska tla

Območja okrog pristanišč lahko prizadenejo različni škodljivi vplivi okolja. V pristanišču Koper so ob močni burji marca 2011 pretovarjali hematit, ki je zaradi nenamernega prašenja, prekril širšo okolico. Po ocenah se je v štirih dneh v ozračje sprostilo 1000 kg hematitnega prahu. Lokalni mediji in nekateri okoljevarstveniki so trdili, da je prah strupen in škodljiv za zdravje prebivalstva. Ker smo tla koprskega zaledja predhodno že geokemično kartirali, je ponovno vzorčenje omogočilo primerjavo geokemične sestave tal. Z raziskavami onesnaženja nismo ugotovili. Obogatitveni faktorji celo kažejo znižanje vsebnosti večine prvin. Z oddaljenostjo od vira prašenja vsebnosti SiO2, Na2O in Cr padajo, Fe2O3 naraščajo. Vsebnosti SiO2 in Cr so pogojene s kopičenjem s kremenom bogatega peska in raztapljanjem karbonata bližje morju. Co in Ni sta verjetno vezana na glinene minerale. Cu, Pb in Zn so lahko delno antropogeno povišani.

F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine

COBISS.SI-ID: 38586669

2.

Statistika v geologiji 1

Delo je prvi slovenski učbenik statistike za geologe, zato je pristop prilagojen značilnostim geoloških podatkov. Avtorica teoretično razlago prepleta z zgledi in praktičnim reševanjem problemov iz lastne raziskovalne prakse. Posebno pomembno je uvajanje bralca v način verjetnostnega znanstvenega razmišljanja, ki za razliko od opisnega, determinističnega pristopa, vsakemu izidu raziskave pripiše ustrezno verjetnost.

D.10 Pedagoško delo

COBISS.SI-ID: 268529408

3.

Mezozojski globokovodni bazeni v vzhodnih Južnih Alpah (NW Slovenija)

V članku so na 40 straneh podrobno opisana in ilustrirana značilna globljevodna zaporedja Blejskega bazena, Tolminskega bazena, Bovškega bazena in Julijskega praga. Lokalne stratigrafske razvoje smo primerjali s podobnimi razvoji drugje v Južnih Alpah in v Dinaridih ter jih razložili v širšem regionalnem kontekstu dogajanj na robu Jadranske plošče. Članek je napisan kot vodnik za ekskurzijo, ki smo jo organizirali v okviru 29. kongresa IAS.

B.01 Organizator znanstvenega srečanja

COBISS.SI-ID: 2076245

4.

Jama je živ naravni laboratorij

Jama Castanar je turistična jama v pokrajini Extremadura v Španiji. V zadnjih 15 letih je bila zelo temeljito preučena z vidika geologije, biologije in okolja. Rezultati raziskav so predstavljeni v tej bogato ilustrirani knjigi, namenjeni široki javnosti. Poglavje z naslovom “Jama je živ naravni laboratorij” se osredotoča na opis jamskih mineralnih oblik. Razloži procese delovanja krasa, izločanja jamskih mineralov in opiše posamezne oblike ter pojasni mineraloške in diagenetske procese, ki neprestano spreminjajo jamske tvorbe.

F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine

COBISS.SI-ID: 39964461

5.

Vpliv geokemične sestave diatomejske zemlje na insekticidno delovanje proti riževemu žužku

Izvedli smo laboratorijske poskuse za testiranje insekticidne aktivnosti diatomejskih sedimentov z različnih lokalitet v Sloveniji, Grčiji in Srbiji. Poskusi so bili izvedeni pri različnih temperaturah, relativnih vlažnostih in koncentracijah insekticida. Ugotovili smo, da insekticidna aktivnost najbolj naraste s povišano vsebnostjo kremenice v sedimentu. Slovenski vzorci so bili bolj učinkoviti pri višji, vzorci z drugih lokalitet pa pri nižji vlažnosti. To nasprotje povezujemo z dejstvom, da slovenski vzorci vsebujejo več glinenih mineralov. Rezultati so pomemben prispevek k razvoju novih, okolju sprejemljivih sredstev za zatiranje škodljivcev.

F.06 Razvoj novega izdelka

COBISS.SI-ID: 6320761