1.

Statistika v geologiji 1

Delo je prvi slovenski učbenik statistike za geologe, zato je pristop prilagojen značilnostim geoloških podatkov. Avtorica teoretično razlago prepleta z zgledi in praktičnim reševanjem problemov iz lastne raziskovalne prakse. Posebno pomembno je uvajanje bralca v način verjetnostnega znanstvenega razmišljanja, ki za razliko od opisnega, determinističnega pristopa, vsakemu izidu raziskave pripiše ustrezno verjetnost.

D.10 Pedagoško delo

COBISS.SI-ID: 268529408

2.

Ocena hitrosti pogrezanja Ljubljanskega barja na območju Iškega vršaja v mlajšem pleistocenu

Zaporedje sedimentov iz vrtine pri Brestu na SE delu Ljubljanskega barja sestavljajo v glavnem prodi, v manjši meri pesek in mulj. Sedimente smo interpretirali kot aluvialni vršaj in celotno zaporedje razdelili na 41 "fining upward" sekvenc. Za določitev starosti smo uporabili optično stimulirano luminiscenco in datacije z radioaktivnim ogljikom. Starost narašča linearno z globino in kaže na enakomerno pogrezanje bazena s hitrostjo 3,5 mm/leto v obdobju od 40.000 do 16.600 leti pred sedanjostjo.

B.06 Drugo

COBISS.SI-ID: 1049694

3.

Hipogen nastanek dedolomitnih teles v srednjekrednem dolomitu Povirske formacije (Kras, Slovenija)

V usekih na avtocesti pri Sežani je v zaporedju krednih platformnih karbonatov odkrit izrazit horizont albijsko-cenomanijskega bizuminoznega dolomita s telesi dedolomita. Pod tem horizontom je debela sukcesija dolomita, ki vključuje nepravilne, več metrov debele plasti breč. Predstavili smo hipotezo, da sta dedolomit in kolapsna breča genetsko povezana pojava. Dedolomitizaja je bila posledica navzgornje migracije raztopin, ki so bile zaradi raztapljanja evaporitov bogate s kalcijevim sulfatom. Ta proces je najverjetnje potekal v območju meteorne vode.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 35852077

4.

Zakaj je Slano blato slano?

Na enem najbolj preučevanih plazov Slano blato v Vipavski dolini je očitna prisotnost solnih eflorescenc, kar se odraža že v toponimu Slano blato. Kljub temu dosedanje raziskave materiala in mehanizmov plazenja niso posvečale posebne pozornosti solem, njihovemu izvoru in potencialni vlogi pri mehanizmu plazenja. Mineralogijo solnih eflorescenc in subflorescenc smo določili kot sistem tenardit-mirabilit (Na-SO4-H2O). Predstavili smo domnevo, da imata Na+ and SO42- lokalen izvor v flišu in da soli pospešujejo preperevanje fliša in nastajanje muljastega sedimenta na plazu.

B.06 Drugo

COBISS.SI-ID: 1050718

5.

Dinozavri v kamnolomu Stranice

V članku so predstavljeni fragmenti kosti iz zgornjekrednjega gozavskega faciesa pri Slovenskih Konjicah. Mikrostruktura kosti je odlično ohranjena in nedvoumno dokazuje, da so kosti pripadale dinozavrom. Podatki so pomembni za poznavanje nacionalne geološke dediščine, saj v Sloveniji poznamo samo dve nahajališči dinozavrov (nekoliko mlajši dinozavri so bili odkriti v nahajališču pri Kozini). V širšem evropskem prostoru je nahajališče pomembno za rekonstrukcijo pelogeografskih povezav med kopnimi območji, prek katerih so v zgornji kredi migrirali dinozavri.

F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine

COBISS.SI-ID: 36865069