Vlaknati mikrokristalni kalcit (FMC) je ena najpogostejših in najbolj razširjenih oblik sekundarnega kalcijevega karbonata v vadoznih kopenskih okoljih (jamah, tleh, površinskih sedimentih). Mnogo raziskav je pokazalo povezavo med pojavi vlaknatega kalcita in mikrobnimi združbami, vendar pa vprašanja o neposredni vlogi mikroorganizmov pri (bio)mineralizaciji karbonatov ostajajo odprta. V predavanju smo opozorili na ta vprašanja in predstavili hipotezo o potencialni pasivni vlogi organskih snovi pri izločanju FMC.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 37219117V letu 2011 je v pristanišču Luka Koper zaradi pretovarjanja tovora ob zelo močnem vetru prišlo do prašenja z železovim oksidom. Leta 2008 smo že vzorčili tla v okolici Kopra, zato smo s ponovnim vzorčenjem lahko ocenili vpliv prašenja na onesnaženje tal. Primerjava rezultatov vzorčenja iz obeh let ni razkrila nobenih statistično značilno povišanih vsebnosti prvin zaradi prašenja hematita. Tudi faktorji obogatitve Al2O3, F2O3, MgO, Co in Ni ne podpirajo trditev, da je zaradi prašenja prišlo do onesnaženja tal. Razlike v vsebnosti SiO2, Na2O, MnO, LOI, CTOT in Cr glede na oddaljenost vzorcev od pristanišča so geološki: povečana količina frakcije peska in več raztopljenega karbonata v naplavinah bližje morju.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 1146718Za razumevanje genetske povezave med glinami in izločanjem karbonatnih mineralov se je v zadnjem času pokazal povečan interes (npr. pri giganskih nahajališčih nafte v južnem Atlantiku), saj so opazili očitno korelacijo med Si-Mg filmi in geli ter specifičnimi oblikami karbonantnih mineralov, posebej dolomita. V jami Castañar v Španiji skupaj najdemo Mg gline in Mg minerale; medsebojni odnosi med glinami in karbonati kažejo, da igra prisotnost koloidnih Si-Mg glinastih faz v sistemu, bodisi biogenega ali anorganskega izvora, pomembno vlogo pri izločanju dolomita.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 37522477Poročilo je prispevek v projektu DRINKADRIA WP4, in podaja regionalne značilnosti podnebja in podnebnih sprememb v širšem območju slovenskih pilotnih lokacij. Najprej smo analizirali izmerejene temperature zraka in količino padavin dveh meteoroloških postaj (Bilje in Portorož), ki ležita v zahodni Sloveniji. Podnebne značilnosti in njihova spremenljivost so predstavljene za referenčno časovno obdobje 1961 – 1990, trendi pa so izračunani za celotno dobo razpoložljivih podatkov, t.j .1956 - 2011 za temperaturo in 1961 - 2011 za padavine. Drugi del poročila vključuje simulacijo sedanje in bodoče klime, ki temelji na treh različnih regionalnih podnebnih modelih: Aladin (Bubnova et al., 1995), Promes (Castro et al., 1993) in RegCM3 (Pal et al., 2007).
D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu
COBISS.SI-ID: 1183070Aktivni kamnolom Lipovica s svojo paleontološko vsebino sodi med najbogatejša najdišča srednjemiocenskih fosilov v Sloveniji. Najpogostejši so ostanki školjk in morskih ježkov. Najdejo se še ostanki rdečih alg, polži, raki, mahovnjaki, ramenonožci in vretenčarji (med njimi je največ zob morskih psov). Temeljit opis dosedanjih najdb na 120 straneh je pomemben prispevek k poznavanju in ohranjanju slovenske naravne dediščine.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 1409269