1.

Jurska in kredna radiolarijska biostratigrafija grupe Al Aridh (pokrovi Hawasina, Omansko gorovje)

Na kongresu STRATI 2015 smo predstavili nove stratigrafske podatke o formaciji Musallah, ki obsega obdobje od spodnje jure do zgornje krede, natančneje od pliensbachija do coniacija. To formacijo sestavljajo radiolarijski roženci z vmesnimi plastmi debelozrnatih breč in konglomeratov. Z radiolariji smo datirali celotno zaporedje rožencev in s tem tudi vmesne debrite. Ugotovili smo še, da so v zaporedju dolge stratigrafske vrzeli. Na podlagi korelacije z drugimi profili bazena Hawasina smo sklepali na paleogeografski položaj enote Al Aridh. Stratigrafske diskontinuitete smo razložili v povezavi z močnejšimi fazami subsidence.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 38878509

2.

Zaključno poročilo strokovnega nadzora med 1. 7. 2014 in 24. 12. 2014 za izvedbo programa geokemičnih in hidrogeokemičnih raziskav za potrebe graditve odlagališča NSRAO

V okviru strokovnega nadzora izvedbe programa geokemičnih in hidrogeokemičnih raziskav za potrebe graditve odlagališča NSRAO smo opravili terensko in kabinetno delo. Na terenu smo prisostvovali in nadzirali postopek vzorčenja podzemnih vod in sedimentov iz petih vrtin ter preverili laboratorijske postopke. Za vsak segment opravljenih terenskih in laboratorijskih del smo pregledovali, komentirali, podajali mnenja in predloge za dopolnitve na prejete dokumente in vprašanja.

D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu

COBISS.SI-ID: 1214046

3.

Raziskave insekticidne učinkovitosti različnih inertnih prahov za zatiranje odraslega koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky, Coleoptera, Curculionidae)

V iskanju zadovoljive in trajnostne metode zaščite skladiščenih zrn koruze pred koruznim žužkom (Sitophilus zeamais Motschulsky) smo opravili laboratorijske poskuse z različnimi slovenskimi naravnimi insekticidi in ekonomskimi preparati: naravno diatomejsko zemljo iz slovenskih nahajališč, umetnim pripravkom SilicoSec®, naravnim kremenovim peskom iz slovenskih nahajališč, naravnimi zeoliti iz slovenskih nahajališč in umetnimi zeoliti Asorbio®. Poskuse smo opravili pri treh različnih temperaturah, dveh različnih koncentracijah in dveh različnih pogojih relativne vlažnosti. Smrtnost žužka je bila merjena po 7, 14 in 21 dnevih po izpostavljenosti. Rezultati so pokazali največjo smrtnost S. zeamais pri višjih koncentracijah naravnih insekticidov (900 ppm) in višjih temperaturah (25 ºC). Najvišja je bila smrtnost pri obdelavi zrna s preparatom SilicoSec® in eno vrsto slovenskih zeolitov.

F.06 Razvoj novega izdelka

COBISS.SI-ID: 8334201

4.

Tla v spodnji dolini reke Dragonje (Slovenija)

Tla spodnjega dela doline reke Dragonje so se razvila pod vplivom specifičnih tlotvornih dejavnikov. Rečni sediment iz kamnin flišnega porekla kot matična podlaga, mediteransko podnebje in prisotnost morja so vplivali na razvoj tal. Ugotovili smo, da imajo tla obstojno poliedrično ali oreškasto strukturo in ne izkazujejo intenzivnih hidromorfnih oblik. pH je od 6.9 do 7.5. Na večini vzorčnih mest elektrokonduktivnost nasičenega vzorca tal ne presega 2 ds/m. Zasičenost z bazami je visoka (do 99 %), prevladujejo kalcijevi ioni. Izmenljivi delež Na je od 0.2 to 3.8 %. Tekstura je meljasto glinasto ilovnata, z deležem melja do 66 %. Prevladujoči minerali v tleh so kremen, kalcit in muskovit/illit. Nabrekljivih glinenih mineralov (montmorillonita) nismo ugotovili. Na osnovi slovenske klasifikacije tla uvrščamo med obrečna tla. Po WRB klasifikaciji pa med kambična tla.

F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj

COBISS.SI-ID: 1198174

5.

Izotopski signal v vlaknatem mikrokristalnem kalcitu jamskega mleka iz slovenskih jam

V vzorcih kalcitnega jamskega mleka iz štirih slovenskik kraških jam (Brezna za hramom, Snežne jame, Košelevke in Potočke zijalke) smo analizirali stabilne izotope ogljika in kisika. Vrednosti δ13C kažejo veliko večjo variabilnost kot vrednosti δ18O. Razlike δ13C v posamezni jami so povezane z starostjo speleotemov, cementacijo/diagenezo in hidrološkimi dejavniki nastanka. Nižje vrednosti δ13C smo ugotovili v kalcitu iz vodnih okolij ali v z vodo nasičenem jamskem mleku. Relativno višje vrednosti δ13C se pojavljajo v vlaknatem kalcitu iz Potočke zijalke, kar je najverjetneje posledica odprtosti jame in intenzivnega razplinjanja raztopin. Naši rezultati niso v prid hipotezi o biogenem izvoru vlaknatega mikrokristalnega kalcita, saj bi pričakovali, da bi izotopska frakcionacija zaradi mikrobne aktivnosti dala bolj homogeno izotopsko sestavo in nižje vrednosti δ13C. V raziskanih jamah lahko variabilnost izotopske sestave pripišemo lokalnim razlikam v kemizmu vode in razlikam v depozicijskih mikrookoljih ter posledično - različnim morfološkim tipom jamskega mleka.