Analizirali smo globalno bazo podatkov o razširjenosti 167 pliensbachijskih in toarcijskih vrst radiolarijev. Ugotovili smo, da je v zgornjem pliensbachiju in spodnjem toarciju več vrst izumrlo, kot se jih je na novo pojavilo. Biotska kriza je bila posledica serije klimatskih in okoljskih sprememb, ki so bile posledica povečane magmatske aktivnosti. Trendi diverzitete radiolarijev so bili enaki kot pri drugi morski favni (amonitih in bentosu) in obratni kot pri fitoplanktonu. Ugotovili smo tudi izrazite razlike med združbami v različnih geografskih širinah. Članek je prva študija o globalnem odzivu radiolarijske favne na okoljsko poslabšanje na prehodu med pliensbachijem in toarcijem in bo pomemben za nadaljnje raziskave tega in drugih intervalov izumiranj.
COBISS.SI-ID: 35815213
V Gevgelijskem ofiolitnem kompleksu pri Demir Kapiji (Vzhodnovardarska ofiolitna cona) smo določili bathonijsko-callovijsko starost bazaltov. Preučili smo postobdukcijsko sekvenco (imenovali smo jo Demirkapijska grupa), sestavljeno iz bazalnih polimiktnih konglomeratov in več kot 350 m debelega karbonatnega zaporedja, v katerem si sledijo hemipelagični, pobočni in nazadnje pravi platformni faciesi. Alge in bentosne foraminifere v karbonatnem zaporedju so značilne za tithonij. Demirkapijska grupa je edinstveno ohranjen primer razvoja karbonatne platforme na obduciranih ofiolitih in lahko služi za boljše razumevanje genetsko podobnih platform, od katerih so se pogosto ohranili samo erodirani klasti v krednih brečah. Prvi avtor Duje Kukoč je bil do februarja 2015 MR v naši programski skupini.
COBISS.SI-ID: 37759021
Z raziskavo strukture fosilne populacije jamskega medveda iz Mokriške jame smo dobili nove podatke o vedenju in umrljivosti te izumrle vrste. Starost ob smrti je bila ocenjena za 128 različnih osebkov, in sicer na podlagi analize cementnih prirastnic, formiranosti korenine in obrabe krone levih M1 zob. Po frekvenčni distribuciji primerkov v enoletnih intervalih lahko ocenimo trend umrljivosti v različnih življenjskih obdobjih in jih interpretiramo glede na podatke o današnjih medvedih. Izjemno krhki molarji manj kot 6 mesecev starih živali se niso fosilno ohranili. Enoletniki so najbolj številčno zastopana starostna skupina v fosilni populaciji iz Mokriške jame. Umrljivost je drastično upadla, potem ko so jamski medvedi preživeli svojo prvo hibernacijo v drugi zimi. Najnižja stopnja umrljivosti je bila ugotovljena za starostno obdobje 9-15 let, ko so bili jamski medvedi očitno na vrhuncu moči. Z analizo cementa ugotovljena najstarejša starost znaša okoli 30 let, kar kaže, da je bila najdaljša življenjska doba podobna kot pri današnjih medvedih. Po prejšnjih hipotezah, ki pa niso temeljile na objektivnih metodah določanja starosti, naj bi jamski medved učakal za tretjino nižjo starost. Analiza zobnih tkiv je pokazala, da je bila umrljivost v jami sezonsko omejena – večina živali je poginila pozimi in zgodaj spomladi. Spolna struktura je bila raziskana na vzorcu 750 podočnikov. Izrazito večji delež samcev v skupini starejših mladičev in napol odraslih živali bi lahko razložili z dejstvom, da je tudi pri današnjih medvedih obdobje osamosvajanja bolj kritično za samce. Pri mlajših odraslih in zrelih odraslih živalih je bila umrljivost verjetno večja pri samicah. Spolna struktura odraslih medvedov, še posebej starejših živali, kaže, da so Mokriško jamo kot zimski brlog večinoma zasedali samotarski samci.
COBISS.SI-ID: 27555629
Z analizo vseh levih primerkov spodnjih levih mlečnih d4 in stalnih M1 zob smo določili starost 28 različnih osebkov jamskega medveda, ki so poginili v Križni jami. Rezultati kažejo relativno nizek delež mladičev in velik delež starih živali. Prisotnost manj kot 3 mesece starih osebkov dokazuje, da so samice vsaj občasno hibernirale v Križni jami in v tem času kotile mladiče. Najvišjo starost je dosegel še posebej velik samec, ki je živel približno 28 let. Življenjska doba jamskih medvedov je bila torej približno tako dolga kot pri današnjih rjavih medvedih. Za 10 osebkov smo ocenili sezono ob smrti, in sicer z analizo debeline dentina ter s preiskavo zadnje cementne prirastnice. Večina živali je poginila pozimi, med hibernacijo. Možno je, da so nekateri medvedi v jami poginili tudi v kratkem obdobju po hibernaciji. Spolno strukturo smo proučili na vzorcu 67 podočnikov več kot poldrugo leto starih osebkov. Od teh jih je skoraj 3/4 pripadalo samcem, tako da razmerje samcev proti samicam znaša 2,72. Sklepamo lahko, da so Križno jamo kot zimski brlog večinoma uporabljali zreli odrasli in stari samci.
COBISS.SI-ID: 35154477
Prispevek obravnava pregled raziskav razvojev miocenskih sedimentnih zaporedij v Sloveniji. Začetek sedimentacije neogenskih plasti v vzhodni Sloveniji je povezan z geodinamičnimi procesi, ki so posledica zaločnega (back-arc) riftinga ter iztiskom bloka ALCAPA (Vzhodne Alpe, Karpati, Panonski bazen) zaradi kompresije in rotacije Jadransko-Apulijske mikroplošče v Evrazijsko. Zaradi ekstenzije litosfere in sinriftne subsidence so se izoblikovali ozki, podolgovati sedimentacijski bazeni (polgrabni) vsak s svojo časovno dinamiko v odvisnosti od oddaljenosti od Karpatijskega loka oziroma cone subdukcije. Sistem bazenov se je formiral s hitro miocensko subsidenco predmiocenske podlage, ki je posledica spodnjemiocenske ekstenzije. Ta je trajala skoraj do konca srednjega miocena, ko jo zamenja kompresijski tektonski režim. Zaradi tega se prekine komunikacija z okolnimi morji (Mediteranom in Indo-Pacifikom), bazeni se pogrezajo zaradi termične subsidensce litosfere in zapolnjujejo jih debele sekvence kopenskih sedimentov. Začetek ekstenzijskega tektonskega režima je povzročil odprtje morskih koridorjev, ki so nastale sinriftne bazene povezali z okolnimi morji, kar je povzročilo poplavljanje nastalih sedimentacijskih bazenov. Zaradi tega je bila sedimentacija kontrolirana poleg tektonike tudi z globalnimi spremembami nivoja morske gladine, kar je povzročilo različno in značilno paleoekološko evolucijo posameznih sedimentacijskih bazenov. Tako imamo na prostoru Slovenije sedimente pretežno morskega značaja vse od karpatija do srednjega sarmatija. Takrat se zaradi spremembe tektonskega režima morske poti prekinejo in morsko sedimentacijo zamenja sprva brakična in limnična sedimentacija ter v zaključni fazi debeli fluvialni nanosi. V nadaljevanju so v prispevku podrobno opisani sedimentni razvoji v posameznih sedimentnih bazenih, njihova stratigrafska in paleoekološka korelacija.
COBISS.SI-ID: 38854701
Prisotnost koščenih konic v številnih zgodnje mlajšepaleolitskih najdiščih na območju južnega dela Srednje Evrope že mnoga leta privablja pozornost širše mednarodne raziskovalne skupnosti. Pomanjkanje zadostno definiranih in zadovoljivo datiranih aurignacienskih najdišč predstavlja oviro v razumevanju prehoda iz srednjega v zgornji paleolitik. Tako še vedno ostaja odprto vprašanje ali so koščena orodja produkt neandertalcev ali posledica kulturne interakcije neandertalcev z anatomsko modernim človekom. V prispevku je na novo ocenjena aurignacienska pripadnost kamnitih in koščenih artefaktov iz slovenskih najdišč: Potočke zijalke, Mokriške jame in Divjih bab I. Opisali in analizirali smo litično industrijo v smislu litične tehnologije in ekonomike surovin. Ponovno smo analizirali koščene artefakte iz vseh najdišč z nizom 11 novih 14C datacij ultrafiltriranega kolagena. Aurignacien Potočke zijalke poudarja značilno majhno tipotehnološko spremenljivost zgodnjega aurignaciena v Evropi, ki se odraža v odvisnosti od transporta surovin in kamnitih artefaktov. Nove 14C datacije so mlajše od datuma, ki predstavlja mejo pojavljanja zadnjih neandertalcev v regiji (34.000-32.000 let p.s.). Nove raziskave slovenskih zgodnje mlajšepaleolitskih najdišč, tako ne podpirajo hipoteze, da so aurignacienska koščena orodja v južnem delu Srednje Evrope produkt zadnjih neandertalcev.
COBISS.SI-ID: 37760045
V Snežni jami so bili odkriti obsežni speleotemi iz dolomita, aragonita in magnezita v obliki globularnih skorjastih tvorb, ki prekrivajo matično kamnino. Magnezij, ki izvira iz raztopljene matične dolomitne kamnine, ima bistven vpliv na izločanje aragonita, dolomita in hidromagnezita. Izločanje dolomita je lahko spodbujeno s povišanim razmerjem Mg/Ca v raztopini, ki sledi izločanju kalcita ali aragonita, ali s povečanim izhlapevanjem zaradi cirkulacije zraka v jami v času, ko je bil jamski sistem s površjem povezan z več vertikalnimi prehodi in skozi nekdanji glavni vhod. Podobni pogoji verjetno obstajajo v mnogih jamah, vendar pa se dolomit v jamskih pogojih le redko izloča, zato v članku razpravljamo o mogočih drugačnih mehanizmih nastajanja dolomita – od izločanja pod mikrobnim vplivom do transformacije predhodnih mineralnih faz, kakršne bi lahko bile amorfne oblike Ca-Mg karbonatov ali hidromagnezit.
COBISS.SI-ID: 38627629
S podrobno petrografsko študijo smo analizirali mehanizme izločanja speleotemov in diagenetske procese, ki so vplivali na njihovo modifikacijo. Pravilna interpretacija diageneze je bistvena za razumevanje sprememb kemizma in temperature vode, parcialnega tlaka CO2 in posledično za ustrezno paleoklimatsko interpretacijo na podlagi speleotemov. Število čistih citatov: 10 (WoS).
COBISS.SI-ID: 34672941
Kljub enaki litologiji, lahko lokalne podnebne razmere vplivajo na geokemične lastnosti tal. Analizirali smo vsebnost težkih kovin v tleh, razvitih na zgornjetriasnem dolomitu, v šestih lokacijah v naraščajoči oddaljenosti od Jadranskega morja proti notranjosti. Začetnemu povečanju letne količina padavin proti celini sledi stalno vpadanje. Testiral smo vpliv položaja lokacije (podnebja), vegetacije, majhne oddaljenosti in analitične napake. Zelo velika variabilnost na majhni oddaljenosti ne dovoljuje potrditve statistično pomembnih razlik na nivoju lokacij. Vendar sta preprostejši enosmerna in neparametrična ANOVA potrdili značilno različne količine Co, Cr in Ni med lokacijami. Razlike so izrazitejše na travnikih, kjer se lokacije razlikujejo tudi v vsebnosti Cu in Pb. Obstaja pozitivna korelacija med letno količino padavin, Co, Cr in Ni; na njihovo vsebnost lahko vplivajo tudi prevladujoči vetrovi. Vrednosti Co, Cr, Cu in Ni so vedno najvišje v lokacijah z največ padavinami, verjetno zaradi odpornosti proti izpiranju. Tla so lahko dodatno obogatena z eolskim prispevkom iz JZ ležečih flišnih kamnin. Ugotovljena variabilnost je morda tudi posledica nekoliko drugačne sestave dolomita. Razlogi za geokemično spremenljivost so zapleteni in le deloma posledica podnebja.
COBISS.SI-ID: 1309534
V kraških jamah mikroskopska opazovanja pomagajo prepoznati različne procese, ki so oblikovali lokalno morfologijo. SEM/EDS pregled kapnikov iz dveh kraških jam v Sloveniji, Predjame in Črne jame, je potrdil prisotnost pol-oglatih do pol-zaobljenih detritičnih delcev glinenih mineralov, glinencev, kremena, Fe-oksidov/hidroksidov, rutila, Nb-rutila, ksenotima, kassita, allanita, fluorapatita, epidota, ilmenita, monacita, sfena in cirkona. Verjetno je, da izvirajo iz preperelih kamnin eocenskega fliša. Najbrž so jih v jame prinesle poplavne vode in jih odložile kot jamski sediment. Pozneje, odvisno od klimatskih pogojev, so jih na površino aktivnih kapnikov premaknili zračni tokovi ali voda. Lahko so bili premeščeni tudi iz nad jamo ležečih tal, eolsko obogatenih z minerali fliša, ali iz višjih jamskih rovov, zapolnjenih s preperelimi flišnimi sedimenti in jih je pronicajoča voda prenesla skozi razpoke apnenca. Nekaj ugotovljenih mineralov je nosilcev REE, Ti in Zr, zato njihova prisotnost lahko vpliva na paleoklimatske interpretacije, ki temeljijo na geokemični sestavi kapnikov.
COBISS.SI-ID: 1253982