Rdeči gomoljasti apnenci nad platformnimi karbonati so z radiolariji in konodonti datirani v ilirij, natančneje v amonoidno cono Trinodosus. V zaporedju sledijo vulkanske kamnine, karbonatne megabreče, presedimentirani apnenci in laporji, in nazadnje spet platformni karbonati. Geometrija bazenske zapolnitve, lateralne in vertikalne variacije v debelinah in faciesnih tipih ter še vedno vidni sinsedimentarni prelomi so dokaz za sedimentacijo v manjših, relativno plitvih polgrabnih. Raziskava je pomembna za boljše razumevanje anizijsko-ladinijske stratigrafije in ekstenzijskega dogodka, povezanega s srednjetrasnim riftingom na robu Neotetide. Razkriva kompleksnost topografije na relativno dvignjenih blokih, ki so se med srednjetriasnim riftingom pogrezali počasneje kot globlji bazeni, kot je bil na primer Slovenski bazen.
COBISS.SI-ID: 2081109
V članku so prestavljeni mikrofaciesi ter kemična in mineraloška sestava glinavcev in rožencev v jurskih globljemorskih sukcesijah na Dolenjskem. Ugotovili smo, da so glinavci terigeni, da ne vsebujejo primesi vulkanskega izvora in da so bili obogateni s kalijem med diagenezo. Plasti roženca vsebujejo )90% SiO2. V času sedimentacije so vsebovali nekaj karbonata, dodatna silicifikacija in obogatitev s kalijem pa je posledica diageneze v okolju, kjer se mešata morska in meteorna voda. Idealne razmere za take diagenetske spremembe so bile v priobalnem pasu Paratetide v miocenu.
COBISS.SI-ID: 1085022
Izvedli smo sistematično vzorčenje tal v širšem območju (~800x500 m) nekdanjih fužin ter vzdolž reke Radovne. Povišane vsebnosti težkih kovin, značilnih za predelovalno industrijo železa in jalovino, se pojavljajo samo v neposrednem območju plavža. Medtem ko vsebnosti Cd in Pb v tleh kažejo na razpršeno onesnaženje, pa vsebnosti As, Cu, Hg in Zn kažejo na prisotnost točkovnega onesnaženja, kjer so prekoračene zakonsko določene mejne in opozorilne vrednosti vnosa težkih kovin v tleh. Največjo grožnjo za okolje kot posledico fužinarstva tako predstavljajo odlagališča jalovine v okolici fužin.
COBISS.SI-ID: 2227797
Analizirali smo globalno bazo podatkov o razširjenosti 167 pliensbachijskih in toarcijskih vrst radiolarijev. Ugotovili smo, da je v zgornjem pliensbachiju in spodnjem toarciju več vrst izumrlo, kot se jih je na novo pojavilo. Biotska kriza je bila posledica serije klimatskih in okoljskih sprememb zaradi povečane magmatske aktivnosti. Trendi diverzitete radiolarijev so bili enaki kot pri drugi morski favni (amonitih in bentosu) in obratni kot pri fitoplanktonu. Ugotovili smo tudi izrazite razlike med združbami v različnih geografskih širinah. Članek je prva študija o globalnem odzivu radiolarijske favne na okoljsko poslabšanje na prehodu med pliensbachijem in toarcijem in bo pomemben za nadaljnje raziskave tega in drugih intervalov izumiranj.
COBISS.SI-ID: 35815213