Analize apnenčevega nanoplanktona, diatomej in mehkužcev v vzhodni Sloveniji prinašajo nova spoznanja o evoluciji Slovenskega koridorja, ki je v času miocena predstavljal hipotetično morsko povezavo med Mediteranskim morjem in Centralno Paratetido. Paleogeografija gastropodne vrste Pereiraia gervaisi je omejena zgolj na SZ del Centralne Paratetide, kar podpira hipotezo o povezavi med Mediteranom ter Paratetido čez Slovenski koridor in ne po kaki drugi komunikacijski poti. Podobno se odraža tudi v veliki podobnosti med združbami kalcitnega nanoplanktona v Mediteranu in na območju SZ dela Centralne Paratetide oziroma vzhodne Slovenije. Primerjava zgornjebadenijskih biostratigrafskih dogodkov kalcitnega nanoplanktona med oceani nakazuje, da podobnost med populacijami v večji meri odraža povezavo med Mediteranom in Centralno Paratetido kot univerzalni evolucijski trend. Naši rezultati nakazujejo mešanje vplivov Mediterana in Vzhodne Paratetide na celotnem območju Centralne Paratetide, kar podpira hipotezo, da je komunikacija med obema morskima prostoroma v času zgornjega badenija potekala preko Slovenskega koridorja in ne kake druge morske povezave, kot je na primer hipotetični Vardarski (Axios) koridor.
COBISS.SI-ID: 36518957
Vsebnosti težkih kovin v tleh so lahko posledica različnih dejavnikov: geogenih in antropogenih. Poskušali smo ugotoviti stopnjo onesnaženosti tal s težkimi kovinami v okolici Luke Koper, kjer smo analizirali 24 vzorcev tal, ki so predstavljala območja intenzivnega kmetijstva, vinogradništva, industrijske dejavnosti in dejavnosti pristanišča. Kemična sestava tal je bila določena z ICP-ES za okside in prvine ter z ICP-MS za težke kovine. AVAR je pokazala, da se tla glede na rabo razlikujejo le v vsebnosti CaO, C/TOT, P2O5, Co in Pb. Izmerjene vrednosti težkih kovin so pod slovenskimi zakonskimi mejami za Cu, Pb in Zn ter blizu, a pod njo za Co ter nad njo za Cr in Ni. Povišane vrednosti Cr in Ni so posledica naravno povišanih vrednosti v tleh.
COBISS.SI-ID: 1071454
Prisotnost koščenih konic v številnih zgodnje mlajšepaleolitskih najdiščih na območju južnega dela Srednje Evrope že mnoga leta privablja pozornost širše mednarodne raziskovalne skupnosti. Pomanjkanje zadostno definiranih in zadovoljivo datiranih aurignacienskih najdišč predstavlja oviro v razumevanju prehoda iz srednjega v zgornji paleolitik. Tako še vedno ostaja odprto vprašanje, ali so koščena orodja produkt neandertalcev ali posledica kulturne interakcije neandertalcev z anatomsko modernim človekom. V prispevku je na novo ocenjena aurignacienska pripadnost kamnitih in koščenih artefaktov iz slovenskih najdišč: Potočke zijalke, Mokriške jame in Divjih bab I. Opisali in analizirali smo litično industrijo v smislu litične tehnologije in ekonomike surovin. Ponovno smo analizirali koščene artefakte iz vseh najdišč z nizom 11 novih 14C datacij ultrafiltriranega kolagena. Aurignacien Potočke zijalke poudarja značilno majhno tipotehnološko spremenljivost zgodnjega aurignaciena v Evropi, ki se odraža v odvisnosti od transporta surovin in kamnitih artefaktov. Nove 14C datacije so mlajše od datuma, ki predstavlja mejo pojavljanja zadnjih neandertalcev v regiji (34.000-32.000 let p.s.). Nove raziskave slovenskih zgodnje mlajšepaleolitskih najdišč, tako ne podpirajo hipoteze, da so aurignacienska koščena orodja v južnem delu Srednje Evrope produkt zadnjih neandertalcev.
COBISS.SI-ID: 37760045
Raziskava je pokazala, da diageneza lahko znatno in specifično spremeni barvo speleotemov zaradi specifične mobilnosti elementov, ki so vzrok obarvanja. Hkrati s spremembo barve prihaja tudi do sprememb primarnega izotopskega signala v speleotemih. Ugotavljamo, da bi morali pred paleoklimatskimi rekonstrukcijami vedno opraviti podrobne petrografske preiskave, zato da lahko izločimo vplive diagenetskih sprememb v materialu.
COBISS.SI-ID: 37520685
Radiolaritni facies (rdeči ali zeleni roženec z radiolariji) je značilen mezozojski facies na območju Tetide. Dolgo je veljalo, da je bila velika globina sedimentacije v oceanih glavni vzrok za nastanek radiolaritov. Po novejših interpretacijah je bila visoka produktivnost pomembnejša od globine bazenov. Članek poudarja pomen monsunske cirkulacije (zaradi ustreznega položaja kopnih mas na robu Tetite) za tako povišano produktivnost v mezozoiku.
COBISS.SI-ID: 37780525