Območja okrog pristanišč lahko prizadenejo različni škodljivi vplivi okolja. V pristanišču Koper so ob močni burji marca 2011 pretovarjali hematit, ki je zaradi nenamernega prašenja, prekril širšo okolico. Po ocenah se je v štirih dneh v ozračje sprostilo 1000 kg hematitnega prahu. Lokalni mediji in nekateri okoljevarstveniki so trdili, da je prah strupen in škodljiv za zdravje prebivalstva. Ker smo tla koprskega zaledja predhodno že geokemično kartirali, je ponovno vzorčenje omogočilo primerjavo geokemične sestave tal. Z raziskavami onesnaženja nismo ugotovili. Obogatitveni faktorji celo kažejo znižanje vsebnosti večine prvin. Z oddaljenostjo od vira prašenja vsebnosti SiO2, Na2O in Cr padajo, Fe2O3 naraščajo. Vsebnosti SiO2 in Cr so pogojene s kopičenjem s kremenom bogatega peska in raztapljanjem karbonata bližje morju. Co in Ni sta verjetno vezana na glinene minerale. Cu, Pb in Zn so lahko delno antropogeno povišani.
COBISS.SI-ID: 38586669
V Snežni jami so bili odkriti obsežni speleotemi iz dolomita, aragonita in magnezita v obliki globularnih skorjastih tvorb, ki prekrivajo matično kamnino. Magnezij, ki izvira iz raztopljene matične dolomitne kamnine, ima bistven vpliv na izločanje aragonita, dolomita in hidromagnezita. Izločanje dolomita je lahko spodbujeno s povišanim razmerjem Mg/Ca v raztopini, ki sledi izločanju kalcita ali aragonita, ali s povečanim izhlapevanjem zaradi cirkulacije zraka v jami v času, ko je bil jamski sistem s površjem povezan z več vertikalnimi prehodi in skozi nekdanji glavni vhod. Podobni pogoji verjetno obstajajo v mnogih jamah, vendar pa se dolomit v jamskih pogojih le redko izloča, zato v članku razpravljamo o mogočih drugačnih mehanizmih nastajanja dolomita – od izločanja pod mikrobnim vplivom do transformacije predhodnih mineralnih faz, kakršne bi lahko bile amorfne oblike Ca-Mg karbonatov ali hidromagnezit.
COBISS.SI-ID: 38627629
Za razumevanje genetske povezave med glinami in izločanjem karbonatnih mineralov se je v zadnjem času pokazal povečan interes (npr. pri gigantskih nahajališčih nafte v južnem Atlantiku), saj so opazili očitno korelacijo med Si-Mg filmi in geli ter specifičnimi oblikami karbonantnih mineralov, posebej dolomita. V jami Castañar v Španiji skupaj najdemo Mg gline in Mg minerale; medsebojni odnosi med glinami in karbonati kažejo, da igra prisotnost koloidnih Si-Mg glinastih faz v sistemu, bodisi biogenega ali anorganskega izvora, pomembno vlogo pri izločanju dolomita.
COBISS.SI-ID: 38610733
Prisotnost koščenih konic v številnih zgodnje mlajšepaleolitskih najdiščih na območju južnega dela Srednje Evrope že mnoga leta privablja pozornost širše mednarodne raziskovalne skupnosti. Pomanjkanje zadostno definiranih in zadovoljivo datiranih aurignacienskih najdišč predstavlja oviro v razumevanju prehoda iz srednjega v zgornji paleolitik. Tako še vedno ostaja odprto vprašanje ali so koščena orodja produkt neandertalcev ali posledica kulturne interakcije neandertalcev z anatomsko modernim človekom. V prispevku je na novo ocenjena aurignacienska pripadnost kamnitih in koščenih artefaktov iz slovenskih najdišč: Potočke zijalke, Mokriške jame in Divjih bab I. Opisali in analizirali smo litično industrijo v smislu litične tehnologije in ekonomike surovin. Ponovno smo analizirali koščene artefakte iz vseh najdišč z nizom 11 novih 14C datacij ultrafiltriranega kolagena. Aurignacien Potočke zijalke poudarja značilno majhno tipotehnološko spremenljivost zgodnjega aurignaciena v Evropi, ki se odraža v odvisnosti od transporta surovin in kamnitih artefaktov. Nove 14C datacije so mlajše od datuma, ki predstavlja mejo pojavljanja zadnjih neandertalcev v regiji (34.000-32.000 let p.s.). Nove raziskave slovenskih zgodnje mlajšepaleolitskih najdišč, tako ne podpirajo hipoteze, da so aurignacienska koščena orodja v južnem delu Srednje Evrope produkt zadnjih neandertalcev.
COBISS.SI-ID: 37760045
V Gevgelijskem ofiolitnem kompleksu pri Demir Kapiji (Vzhodnovardarska ofiolitna cona) smo določili bathonijsko-callovijsko starost bazaltov. Preučili smo postobdukcijsko sekvenco (imenovali smo jo Demirkapijska grupa), sestavljeno iz bazalnih polimiktnih konglomeratov in več kot 350 m debelega karbonatnega zaporedja, v katerem si sledijo hemipelagični, pobočni in nazadnje pravi platformni faciesi. Alge in bentosne foraminifere v karbonatnem zaporedju so značilne za tithonij. Demirkapijska grupa je edinstveno ohranjen primer razvoja karbonatne platforme na obduciranih ofiolitih in lahko služi za boljše razumevanje genetsko podobnih platform, od katerih so se pogosto ohranili samo erodirani klasti v krednih brečah.
COBISS.SI-ID: 37759021