V članku smo raziskovali navadno ciklamo (Cyclamen purpurascens), kot obetavno okrasno rastlino s pisanimi listi. Nabrali smo 16 genotipov iz različnih območij Slovenije in jih razdelili v 4 skupine: zelene, marmorirane, polsrebraste in srebraste. Rastline smo analizirali z metodo HPLC glede na vsebnost različnih barvil. Ugotovili smo značilne razlike med skupinami. Polsrebrasti, zeleni in marmorirani imajo veliko vsebnost klorofila a in b posebej v jesenskih listih. Listi iz skupine zelenih in marmoriranih vsebujejo večje količine quercitina in myricetina. V srebrastih listih pa je večja vsebnost isoharmnetin-3 rutinosida in neohesferidina.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 7956089Acta Biologica Slovenica (prej Biološki vestnik) je slovenska znanstvena revija, ki izhaja že več kot pol stoletja. Izhaja dvakrat letno. Objavlja recenzirane članke s področja biologije. Biološka knjižnica pošilja revijo na 188 ustanov v Sloveniji in po svetu ter dobi v zamenjavo druge znanstvene revije, ki so na razpolago v Biološki knjižnici.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
Osnovnošolski učbenik za predmet Naravoslovje v 7. razredu, ki vključuje vsebine iz biologije, kemije in fizike.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 273981696Jagoda (Fragaria ananassa Duch.) sodi med sadne rastline z najintenzivnejšo pridelavo. Preverjali smo učinke zelenega podora in prekrivanja s folijami na kolonizacijo korenin z mikoriznimi glivami, rast jagode in jih primerjali z učinki kemičnega razkuževanja z dazometom. Za zeleni podor smo uporabili tri različne vrste križnic (Brassica juncea, Eruca sativa, Sinapis alba). Polovico rastlin smo inokulirali z mikoriznimi glivami. Dazomet je imel največji inhibitorni vpliv na mikorizno kolonizacijo. Tudi rastline zelenega podora, razen E. sativa, so inhibirale mikorizno kolonizacijo. Zmanjšana je bila tudi prisotnost mikoriznih gliv iz rodu Glomus. Inokulacija rastlin z mikoriznimi glivami je zmanjšala negativne učinke dezinfekcije tal. Kljub manjši mikorizni kolonizacji so imele največje število plodov jagode iz zelenega podora. Zeleni podor predstavlja alternativno metodo za dezinfekcijo tal, ki bi jo morali uporabiti v trajnostni proizvodnji jagode.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 2971727Objavili smo Tehnično poročilo o interkalibraciji metod v okviru Vodne direktive: Metode ocenjevanja ekološkega stanja v Alpskih jezerih s pomočjo makrofitov. Eden od ključnih ukrepov, ki jih zahteva Vodna direktiva (WFD,2000/60/ES), je razvoj metod za ocenjevanje ekološkega stanja in izvedba evropskega procesa interkalibracije (IC) v državah Evrope. Cilj interkalibracije je zagotoviti, da so mejne vrednosti, ki jih določi vsaka država za razred dobro ekološko stanje, v skladu z opisom v direktivi in primerljive z mejami, ki jih predlagajo tudi druge države članice. Podan je bil sledeč sklep ES o interkalibraciji (ES 2013): v 2. fazi WFD interkalibracije (2008-2012) je bilo skupaj predloženih 83 metod za ocenjevanja jezer, 62 metod je bilo interkalibriranih in vključenih. Interkalibracija je bila izvedena v 13 geografskih interkalibracijskih skupinah za jezera glede na ekoregijo in biološki element kakovosti. V tem poročilu opisujemo, kako je bil izvajan proces interkalibracije za jezera za makrofite v Alpski interkalibracijski skupini.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 31365337