Preučevali smo akumulacijo Se (IV) in njegov vpliv na izbrane fiziološke in biokemijske lastnosti pri mali vodni leči (Lemna minor L.). Koncentracije 2 in 5 mg Se L-1 so v večini primerov negativno vplivale na fotokemično učinkovitost fotosistema II in v tednih 1-4 povišale dihalni potencial glede na kontrolo, medtem ko se je po 4 tednu trajanja poskusa dihalni potencial znižal. Dodatek Se je imel majhen pliv na koncentracijo klorofilov in karotenoidov. Vsebnost Se v rastlinah je naraščala z naraščajočo koncentracijo dodanega selenita: rastline, ki so bile izpostavljene 0.5 mg Se L-1 so vsebovale 0,9 mg Se g-1 SM in rastline, izpostavljene 5 mg Se L-1, so vsebovale 5,8 mg Se g-1 SM. Rastline, izpostavljene 10 mg Se L-1 za 21 dni, so vsebovale 19,5 mg Se g-1 SM. Raziskava je pokazala, da lahko mala vodna leča akumulira visoke vsebnosti Se. Zato bi lahko malo vodno lečo uporabljali za fitoremediacijo voda, ki vsebujejo z nižje vsebnosti selena (0,5, 1, 2, 5 mg Se(IV) L-1).
COBISS.SI-ID: 3187279
Ugotavljali smo razlike v spektralnih podpisih listov rastlinskih vrst, ki rastejo v habitatih vzdolž hidrološkega gradienta mokrišč ter opredelili lastnosti listov, ki pojasnjujejo variabilnost spektrov. Odbojni spektri različnih skupin rastlin so se razlikovali v zelenem, rumenem in rdečem območju. Odbojni spektri enostavnih potopljenih listov hidrofitov so pojasnile njihove biokemičnih lastnosti (karotenoidi), medtem so bile pri zračnih listih morfološke lastnosti bolj pomembne. RDA analiza spektrov helofitov in vrst vlažnih travnikov kaže grupiranje graminoidov in dvokaličnic v dve različni skupini. Inkrustacije listov (bodičke in debelina epidermide) so pomembne za graminoide, debelina listov in specifična listna površina pa ima pomembno vlogo pri razlagi spektrov dvokaličnic. Rezultati kažejo, da je poznavanje vrstne sestave sestojev in lastnosti listov nujno potrebno za razlago odbojnih spektrov rastlinskih združb.
COBISS.SI-ID: 3639631
V članku smo preverili povezavo med talnimi parametri in elementno sestavo listov vinske trte vzdolž Jadranske obale. Parametre smo tudi primerjali med produkcijskimi vinogradi, vključenimi v ekološko pridelavo in konvencionalnimi vinogradi. Največje razlike smo opazili v koncentracijah P, K in Mn, katerih variabilnost je bila povezana z biotičnimi in abiotičnimi dejavniki tal. Pomembne razlike v elementni sestavi vinske trte smo opazili tudi med ekološkimi in konvencionalnimi vinogradi. Naši rezultati potrjujejo pomen koncepta „terroir“ in vpliv ekološke vzgoje na sestavo vinske trte preko spremenjenih značilnosti tal.
COBISS.SI-ID: 3238479
Predvidevali smo, da hidrološki režim presihajočih jezer in mokrišč vpliva na primarno produktivnost, razgradnjo in glivno kolonizacijo korenin vrste Phragmites australis, kar vpliva na presnovo celotnega ekosistema. Nadzemno biomaso trsta o smo spremljali v litoralnih in obrežnih sestojih na Cerkniškem jezeru, v razmerah različnega vodostaja več let. Razgradnjo listov in stebel smo preučevali na treh lokacijah, od pretežno suhe, do stalno potopljene. Glivno kolonizacijo korenin smo spremljali v dveh sezonah. Primarna produktivnost litoralnega trsta je bila povezana s spremembami vodne gladine in temperaturami zraka v juliju v tekočem letu. Za obrežni trst so bile ključne temperature v oktobru predhodnega leta. Trajanje poplavljenosti vzorcev ugodno vpliva na stopnjo razgradnje. Pogostost glivne kolonizacije korenin se je zmanjševala s trajanjem poplav. Rezultati študije prinašajo izsledke o zgradbi in delovanju presihajočih mokrišč s prevladujočim trstom in so uporabni pri tolmačenju učinkov današnjih sprememb razporeditve in količine padavin.
COBISS.SI-ID: 3621455
Preučevali smo pogostost pojavljanja in kalitve semen pri japonskem, češkem in sahalinskem dresniku v Sloveniji. Primerjali smo velikost jedrnega genoma in ugotavljali potencialne donorje peloda med spolnim razmnoževanjem. Ugotovili smo, da je spolno razmnoževanje prisotno, še posebej veliko semen se razvije na rastlinah japonskega dresnika, da velikost genoma ustreza 3 stopnjam ploidnosti in da je češki dresnik najpogostejši donor peloda.
COBISS.SI-ID: 3346511