Raziskave favne pajkov Slovenije segajo v zgodovino do samega začetka binominalne nomenklature. Vendar pa so bili favnistični podatki preveč razpršeni za temeljito razumevanje regionalne biotske pestrosti, za primerjalne in ekološke raziskave ter za varstvo narave. Zdaj smo objavili nacionalni seznam vrst skozi kritični pregled vseh objav. Seznam z naslovom Araneae Sloveniae version 1.0, ki trenutno vsebuje 738 vrst, je objavljen na spletu (http://www.bioportal.si/katalog/araneae.php) in bo v prihodnosti redno ažuriran. Seznam predstavlja orodje, ki bo zapolnilo praznino v katalogiranju regionalnih favn pajkov ter bo omogočalo poglobljene araneološke raziskave v srednji in južni Evropi.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 3306319Razstava, organizirana pod vodstvom reškega Prirodoslovnega muzeja na otoku Krku (Letališče Rijeka), je svetlobna instalacija 35 fotografij različnih vrst dnevnih metuljev. Predstavlja raznovrstnost dnevnih metuljev in njihovih življenjskih okolij na otoku Krku, ki je otok z največjo vrstno pestrostjo dnevnih metuljev v Jadranu. Doslej so bile tam registrirane 104 vrste, kar uvršča Krk na prvo mesto po bogastvu favne dnevnih metuljev vseh sredozemskih otokov.
F.28 Priprava/organizacija razstave
COBISS.SI-ID: 39141677Prispevek se ukvarja s trenutnimi spremembami klime v Republiki Makedoniji in predvideva morebitne posledice klimatskih sprememb na rastlinstvo tega dela Balkanskega polotoka v obdobju od leta 2015 do 2100. Najprej so predstavljene poglavitne značilnosti države, kot so geologija, relief in klima. Nato je obdelana flora in zgodovina raziskovanja flore in vegetacije v držav. Vegetacija države je predstavljena na podlagi vegetacijskih pasov s posebnim poudarkom na visokogorski vegetaciji. Podana je tudi informacija o botanično pomembnih območjih v državi. Analizirane so bile klimatske spremembe v bližnji preteklosti in uporabljeni različni napovedni modeli za klimatske razmere v prihodnje. Na podlagi tega so bile analizirane morebitne spremembe vegetacije v prihodnje.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 38524717V gozdni rastiščni tip Bazoljubno borovje uvrščamo naravne sestoje rdečega (Pinus sylvestris) in (ali) črnega bora (Pinus nigra), ki uspevajo na zelo strmih do prepadnih dolomitnih pobočjih ali na erozijskih območjih na kamniščih ali plitvih rendzinah od podgorskega do zgornjegorskega pasu v alpskem, predalpskem, dinarskem, preddinarskem, redko tudi v subpanonskem in submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije. Navadno poraščajo majhne površine in njihov delež v skupni površini gozdnih rastišč v Sloveniji je zelo majhen (manj kot 1 %). Naravna nahajališča bazoljubnega borovja so ena izmed najbolj skrajnih rastišč za uspevanje gozda, kjer listavci (predvsem bukev) niso konkurenčni. V sestavi zgornje drevesne plasti so ponekod posamezni primerki smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Listavci (Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Sorbus aria, S. aucuparia, Laburnum alpinum) posamično rastejo le v spodnji drevesni plasti. V grmovni plasti poleg iglavcev, med njimi je ponekod tudi rušje (Pinus mugo), prevladujejo toploljubne vrste, ki uspevajo tudi v združbah črnega gabra in hrastov.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 279568384Matjaž Kuntner je bil dobitnik nagrade Miroslava Zeia za izjemne znanstveno-raziskovalne dosežke v zadnjih petih letih na področju dejavnosti Nacionalnega Inštituta za Biologijo.
E.01 Domače nagrade