Rastlinske vrste se pričakovano odzovejo na segrevanje klime s spremembami svojih arealov (območij razširjenosti) in selitvijo proti poloma oziroma višjim nadmorskim višinam. S tem hibridnim modelom smo simulirali selitve 150 gorskih rastlinskih vrst in spreminjanje njihove trenutne razširjenosti v Alpah kot odgovor na trende klimatskih sprememb v 21. stoletju. Rezultati kažejo, da se bo trenutno območje razširjenosti alpinske gorske flore zmanjšalo v povprečju za 4450%, kar je relativno zmerna napoved v primerjavi z napovedmi, ki jih dajo tradicionalnimi modeli. Ugotovili smo tudi, da so na klimatske vplive posebej občutljivi endemiti evropskih Alp. Večina (75%) teh vrst bo izgubila več kot 80% svojega trenutnega območja razširjenosti. Rezultati tako kljub zmernim napovedim izgub rastlinskih populacij v Alpah svarijo pred preoptimističnimi zaključki, saj se bodo prave posledice klimatskega segrevanja na razširjenost rastlin pokazale z zamudo nekaj desetletij ali celo stoletij.
COBISS.SI-ID: 34145069
Emaskulacija pri pajkih mrežarjih je doslej slabo razumljen način spolne mutilacije, za katero so predpostavljali, da je maladaptivna. S pregledom literature in predvsem naših študij preteklih let smo pokazali, da je t.i. fenomen evnuhov adaptiven. Samci se pohabijo zato, da so bolj agilni in agresivni v boju s tekmeci, z odlomom genitalij pa celo dosežejo parjenje na daljavo. Ta vedenja so se razvila skupaj s skrajnim velikostnim spolnim dimorfizmom kot odgovor na spolni konflikt.
COBISS.SI-ID: 37090861
Uporabnost črtnih kod DNA v taksonomiji je predmet številnih razprav. V študiji smo raziskali, kako uporabne so črtne kode DNA pri identifikaciji pajkov iz različnih taksonomskih skupin, z različnimi morfološkimi značilnostmi in z različno geografsko razširjenostjo. Razultati meta analize kažejo na visoko uporabno vrednost metode, vseeno pa je zanesljivost črtnih kod DNA močno odvisna od skupine živali in taksonomskih praks.
COBISS.SI-ID: 38237229
V skupinah pajkov, kjer so samice tekom evolucije dosegle ogromne velikosti, so znana ekstremna spolna vedenja, pa vendar so ta vedenja podrobneje raziskana pri samo nekaj vrstah z velikostnim dimorfizmom. S študijo spolnega vedenja Caerostris darwini dodamo informacije o še eni veji pajkov. Odkrili smo bogat nabor spolnih vedenj, ki pričakovano vključuje spolni kanibalizem, iznakaženje genitalij, preferenco samcev za mlade samice in kastracijo. Presenetljivo pa smo odkrili tudi oralni spolni kontakt samcev C. Darwini, kar je izven skupine sesalcev redek pojav.
COBISS.SI-ID: 39794477
Spolni dimorfizem pomeni občutne razlike med samčevim in samičinim fenotipom. Pri pajkih se raziskave spolnega dimorfizma osredotočajo skoraj izključno na velikost, kažejo pa na vztrajno evolucijsko naraščanje velikosti samic, z neodvisnimi evolucijskmi spremembami pri samcih. To neravnovesje naj bi bilo posledica negativnih alometričnih vzorcev, ki jih povzročajo spolno specifični selekcijski pritiski (obratno Renschevo pravilo). V tej študiji smo raziskovali makroevolucijske vzorce spolnega velikostnega dimorfizma (SSD) v poddružini Argiopinae, globalno razširjeni skupini pajkov mrežarjev z raznolikimi stopnjami SSD. Pridobili smo molekularno vrstno filogenijo s pomočjo Bayesove metode in metode največje verjetnosti ter jo uporabili za rekonstrukcijo spolno specifične evolucije velikosti, za preverjanje splošnih hipotez ter modelov velikostne evolucije, za preverjanje spolne velikostne koevolucije, ter za preverbo alometričnih vzorcev SSD. Rezultati rekonstruirajo zmerne predniške velikosti in vrednosti SSD ter zavračajo model velikosti po Brownovem gibanju, kar kaže na neusmerjeno evolucijo velikosti. V nasprotju z napovedmi so velikosti spolov filogenetsko soodvisne, evolucija SSD pa je izometrična. Naši rezultati tako sprožajo dvome o klasičnih razlagah evolucije velikostnega dimorfizma v korist samic preko naravnega odbiranja za večjo plodnost ter modelov majhnih samcev zaradi gravitacije oziroma spolno pogojene mortalitete.
COBISS.SI-ID: 37591341
Objavili smo prvo celostno molekularno filogenijo modelne skupine pajkov družine Nephilidae, znanih po gigantizmu samic in njihovih mrež ter po ekstremnem spolnem velikostnem dimorfizmu, samci so namreč več kot 100 krat lažji od samic. Ti pajki so zato modelni organizmi za mnoge biološke študije, vendar pa je bila doslej kot edina filogenetska hipoteza na voljo le morfološka iz leta 2008. Naš prispevek zdaj podaja novo filogenijo, ki temelji na množici izvirnih molekularnih podatkov in modernih filogenetskih analizah, ki vključujejo fosilno časovno kalibrirano analizo. Delo je podlaga za razumevanje evolucijske zgodovine te skupine.
COBISS.SI-ID: 36058925
Namen je bil preizkusiti uporabo različnih finančno sprejemljivih virov za daljinsko zaznavanje in preprosto metodologijo za ugotavljanje razširjenosti invazivne vrste Robinia pseudacacia. Testirali smo različne vire: Landsat ETM in različne letalske orto posnetke od pomladi do poletja. Izdelali smo generalizirane linearne modele in statistično in ugotavljali njihovo uporabnost za prepoznavanje vrste na podlagi spektralnih informacij. Najboljši rezultat je bil dosežen s pomočjo letalskih orto posnetkov iz obdobja, ko vrsta cveti, v kombinaciji z GIS filtriranjem s vektorsko plastjo gozdov.
COBISS.SI-ID: 34027053
Pregledni članek povzema dosedanje študije osebnosti na nevretenčarjih; nakaže prednosti nevretenčarjev kot modelnih organizmov, navede pomembna področja, kjer bi morali nevretenčarji biti vključeni ter poda smernice za nadaljnje študije. Opisali smo, kako bi raziskave osebnosti pri nevretenčarjih lahko pripomogle k razumevanju osebnostnih razlik v luči evolucijskih in ekoloških mehanizmov. Poudarili smo, da imajo osebnostne študije na vretenčarjih nezadostne za razumevanje evolucije osebnosti, saj se nevretenčarji v več vidikih razvojne, socialne in spolne biologije razlikujejo od vretenčarjev. Primeri so popolna preobrazba, moška sterilizacija med parjenjem, nespolno razmnoževanje, evsocialnost in parazitizem. Opozorili smo na metodološke prednosti raziskav osebnosti na nevretenčarjih, kot so enostavno vzdrževanje, hiter življenjski cikel in kratek generacijski čas.
COBISS.SI-ID: 36883757
Razvili smo postopek za oceno spremenjenosti naravne sestave drevesnih vrst, ki pojasni dejavnike, ki te spremembe povzročajo in preizkuša njihov vpliv na stopnjo dovzetnosti gozdnih sestojev na naravne motnje. Spremenjenost naravne drevesne sestave smo ocenili v dinarskem območju Slovenije z Robičevim indeksom različnosti (RID), ki je med 0 (povsem naravna) do 100 (povsem spremenjena). Indeks smo računali na ravni oddelkov, s podatki o zdajšnji in potencialno naravni gozdni vegetaciji. Vpliv človekovih dejavnosti na spremenjeno drevesno sestavo smo analizirali s pomočjo topografskih spremenljivk in dostopnosti gozdnih sestojev. Dovzetnost sestojev na naravne motnje smo ocenjevali s podatki o sanitarnih sečnjah. Predstavljeni postopek je uporaben na različnih prostorskih nivojih in povečuje razumevanje vpliva človekove dejavnosti na drevesno sestavo v gozdni krajini.
COBISS.SI-ID: 4703398
Poznavanje mikroekoloških preferenc vrste v celotnem območju njenega areala je nujno za opredelitev ustreznega načina gospodarjenja z življenjskim okoljem katerekoli vrste. V študiji smo na podlagi terenskih raziskav in podatkov iz vzgoje osebkov v laboratoriju določili mikrohabitatne preference gosenic in ovipozicijskih samic pri vrsti Coenonympha oedippus v kontrastnih habitatih (vlažna in suha travišča) in na območju večine njenega areala v Evropi. Kljub velikemu prostorskemu in ekološkemu gradientu smo ugotovili nekaj skupnih značilnosti: (1) struktura zeliščne plasti vegetacije je bistven dejavnik, ki določa izbor ovipozicijskega mesta in uspešen razvoj preadultnih stadijev; (2) velika pokrovnost rastlinskega opada in/ali polgrmov ustvarja v zeliščni plasti vrzeli–mesta, kamor samice odlagajo jajčeca in kjer so ugodni toplotni pogoji za razvoj gosenic; (3) samice niso izbirčne pri izbiri ovipozicijskega substrata; (4) višina ovipozicijskega mesta od tal je prilagojena mikrookoljem z direktno sončno svetlobo ali toplim substratom; (5) pokrovnost larvalnih hranilnih rastlin v ovipozicijskem mikrohabitatu je visoka (cca. 40%); (6) najpomembnejši larvalni hranilni rastlini sta Carex panicea (vlažna t.) and Carex humilis (suha t.); (7) razpoložljivost neodmrlih delov hranilnih rastlin v bližini prezimele gosenice je ključna za preživetje le-te. Na podlagi rezultatov terenske in laboratorijske raziskave smo predlagali naravovarstvene smernice in ukrepe za ustrezne načine gospodarjenja v habitatih te, ene od najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi.
COBISS.SI-ID: 37824557