Vedenje je dolgo veljalo za plastično lastnost, ki omogoča živali ustrezno reagiranje v različnih situacijah. V zadnjih letih se je pokazalo, da živali vedenja vendarle ne morejo optimalno prilagoditi okolju. Živali namreč kažejo individualne razlike v vedenju, ki so genetsko pogojene in zato stabilne znotraj osebka. Še vedno je enigma, zakaj se v evoluciji ohranjajo različni vedenjski tipi. Čeprav so bile predlagane številne hipoteze, so bile le redko eksperimentalno preverjene. V študiji smo raziskovali, ali agresivnost osebkov pajka Larinioides sclopetarious vpliva na verjetnost parjenja in ali je vzorec parjenja pomemben za ohranjanje individualnih razlik v agresivnosti. Ugotovili smo, da se agresivni samci večinoma parijo z agresivnimi samicami, manj agresivni samci pa z manj agresivnimi. Naši rezultati kažejo, da je nenaključno parjenje glede na vedenjski tip verjetno mehanizem, ki ohranja različne vedenjske tipe.
COBISS.SI-ID: 35503661
Spolni kanibalizem je redek pojav v živalskem svetu; poznan je pri nekaterih vrstah pajkov in bogomolkah. Medtem ko je več razlag za spolni kanibalizem med ali po parjenju, npr. lakota in izbira partnerja, je težje razložiti vrsto kanibalizma, kjer deviška samica napade in poje vse samce ter ostane neoplojena. Goran Arnqvist ( 1997) je predlagal, da je te vrste kanibalizem posledica genetsko determinirane agresivnosti samic, ki se iz prehranjevalnega vedenja (agresija do plena) prelije (spillover) v agresijo do samcev. Ker samica ostane neoplojena, je pretirano agresivno vedenje, neadaptivno oz. škodljivo za njen fitnes. Slednje je tako imenovani "aggressive spillover hypothesis = ASH" . Opozorili smo na resne pridržke v ASH in ponovno ocenili ugotovitve študij, ki »podpirajo ASH«. Ugotovili smo, da je spolni kanibalizem lahko povezan z genetsko determinirano agresivnostjo samice, vendar na kanibalizem vplivata tudi lakota, samičina izbira, ter kvaliteta samca. Predlagali smo redifinicijo hipoteze ter predlagali metodologijo za testiranje le-te.
COBISS.SI-ID: 35783213
Preučevali smo medsebojno odvisnost med okoljskimi dejavniki, rastlinskimi vrstami, vrstnim bogastvom in sestavo združb mokrotnih travnikov. Poskusili smo ovrednotiti relativni prispevek različnih abiotskih dejavnikov, ki smo jih razdelil v štiri skupine: kemijski parametri tal, topologija, podnebne razmere in človekov vpliv, na diverziteto vaskularnih rastlin in floristično sestavo združb. Raziskava prispeva k razumevanju odnosa vegetacija - okolje.
COBISS.SI-ID: 2734415
Primerjali smo vpliv makro-ekološkega (podnebnega) in lokalnih ekoloških dejavnikov (npr. nadmorska višina itd.) na floristično zgradbo, strukturo, ekološke razmere in izvor bukovih gozdov. Strukturo smo ocenili na osnovi funkcionalnih rastlinskih potez, ekologijo z bioindikatorskimi vrednostmi in izvor na podlagi spektra geoelementov. Ugotovili smo, da je makro-ekološki dejavnik pomembnejši od lokalnih ekoloških dejavnikov. Bukovi gozdi so, kljub temu, da je v vseh dominantna vrsta bukev, floristično, strukturno, ekološko in po izvoru popolnoma različni v različnih makro-ekoloških regijah.
COBISS.SI-ID: 34167085
Objavili smo prvo molekularno filogenijo modelne skupine pajkov, družine Nephilidae. Ti pajki so znani po gigantizmu samic in njihovih mrež ter po ekstremnem spolnem velikostnem dimorfizmu, samci so namreč več kot 100 krat lažji od samic. Ti pajki so zato modelni organizmi za mnoge študije biologije, vendar pa je bila doslej kot edina filogenetska hipoteza na voljo le morfološka iz leta 2008. Naš prispevek zdaj podaja novo filogenijo, ki temelji na množici originalnih molekularnih podatkov in modernih filogenetskih analizah, ter prestavi pogled na evolucijo nefilidov popolnoma v novo luč.
COBISS.SI-ID: 36058925