Emaskulacija pri pajkih mrežarjih je doslej malo razumljen fenomen spolne mutilacije, za katero so predpostavljali, da je maladaptivna. S pregledom literature in predvsem naših študij preteklih let smo pokazali, da je fenomen evnuhov adaptiven. Samci se pohabijo za to, da so bolj agilni in agresivni v borbi z rivali, z odlomom genitalij pa celo dosežejo parjenje na daljavo. Vedenja so se razvila skupaj z ekstremnim velikostnim spolnim dimorfizmom kot odgovor na spolni konflikt.
COBISS.SI-ID: 37090861
Mnogi organizmi so spolno dimorfni, kar nakazuje na spolno specifično selekcijo. Vendar četudi spolni dimorfizem sestavljajo raznolike lastnosti od velikosti do oblike ter fiziologije, pa se večina raziskav osredotoča le na eno komponento, npr. velikost. Pri pajkih smo razdelili spolni dimorfizem na komponente ter ga raziskali na dveh filogenetsko-hierarhičnih nivojih. Na vrstnem nivoju smo med mrežarji skupine Argiopinae s komparativno metodo preverili korelacijo med spolnim dimorfizmom oblik (SShD) ter spolnim velikostnim dimorfizmom (SSD). Na rodovnem nivoju smo nato preverili korelacijo še na filogeniji vseh mrežarjev (Araneoidea). Pri prvi skupini korelacije nismo odkrili, korealicja pa je obstajala na rodovnem nivoju. Morfološka in velikostna komponenta spolnega dimorfizma se torej lahko odzivata na selekcijo neodvisna druga od druge, vendar je na nekem filogenetskem nivoju SSD predpogoj za SShD.
COBISS.SI-ID: 38237485
Delo se ukvarja z modeliranjem gozdne vegetacije na višinskem gradientu na pogorju Galičice v Makedoniji. Višinski gradient sprememb gozdnih združb smo modelirali z generaliziranim aditivnim mešanim modelom (GAMM) v R programu. Kot napovedne spremenljivke smo vzeli geomorfološke, ekološke, strukturne, talne parametre in horotipe. Ugotovili smo, da najbolj vplivajo ekološki dejavniki, poleg tega pa precej vplivajo tudi eko-evolucijski dejavniki, kar kaže na relativne hiter odziv rastlin tudi na genetskem nivoju.
COBISS.SI-ID: 39034157
Čeprav so za varstvo narave pomembne formalizirane sinteze vegetacije na kontinentalnem nivoju je v članku predstavljen šele prvi primer. Naredili smo klasifikacijo vegetacije in opisali glavne biogeografske vzorce poplavnih gozdov in jelševih grezov v Evropi. V podatkovni bazi smo zbrali več kot 40 000 vegetacijskih popisov poplavnih gozdov in jelševih močvirnih gozdov iz cele Evrope. Glavne biogeografske vzorce in rastiščne gradiente, ki se odražajo v vrstni sestavi smo analizirali z ordinacijo (DCA) in klastrsko analizo. Ločili smo 29 asociacij poplavnih gozdov in jelševih grezov, ki jih uvrščamo v 4 zveze: Alnion incanae, Osmundo-Alnion, Populion albae in Alnion glutinosae. V raziskavi smo prvič uporabili formalizirano klasifikacijo na nivoju asociacij za splošno razširjen vegetacijski tip na kontinentalnem nivoju. Predlagana klasifikacija vegetacije predstavlja znanstveno osnovo za nujne izboljšave habitanih tipologij, ki jih uporabljajo naravovarstveniki v Evropi.
COBISS.SI-ID: 39125293
Uporabnost črtnih kod DNA je že dolgo predmet številnih debat v znanosti. Raziskovali smo, kako uporabne so črtne kode DNA pri identifikaciji pajkov iz različnih taksonomskih skupin, z različnimi morfološkimi značilnostmi in različno geografsko razširjenostjo. Rezultati v splošnem kažejo na visoko uporabno vrednost metode določanja vrst s pomočjo vrzeli med črtnimi kodami DNA za pajke, vseeno pa je njihova uspešnost močno odvisna od taksonomskih skupin in praks. Rezultati podpirajo tudi model neodvisne evolucije molekularnih in morfoloških vzorcev, saj črtne kode DNA enako uspešno identificirajo pajke z različnimi morfološkimi značilnostmi. V rezultatih pokažemo tudi, da so črtne kode DNA uporabne za identifikacijo pajkov preko različnih geografskih razširjenosti, vseeno pa iz njihove variabilnosti lahko pridobimo tudi nekaj uporabne biogeografske informacije.
COBISS.SI-ID: 38237229