V prispevku so prikazani rezultati elektronske mikroskopije interakcij med volframovimi nano cevkami in epitelnimi celicami prebavnega sistem organizma Porcelio scaber. Preizkusni organizmi Porcelio scaber so bili hranjeni s hrano kontaminirano z volframovimi nano cevkami. Rezultati raziskave so pokazali, da nano cevke volframovega oksida pri zauživanju niso strupene, vendar pa se pri peristaltiki prebavnega sistema lahko zapičijo v steno epitelnih celic in tam povzročajo poškodbe. SEM analiza kaže, da imajo lahko sile prebavnega trakta pomemben vpliv na interakcijo med nanomateriali in celicami prebavnega trakta.
COBISS.SI-ID: 7564409
Lomna žilavost je ena od najpomembnejših lastnosti pri izbiri in optimizaciji toplotne obdelave orodnih jekel. Pri tem pa zgolj vrednost ni dovolj, potrebna ja tudi informacija o raztrosu in drugih lastnostih. V raziskavi smo izvedli korelacijo med lomno žilavostjo orodnega jekla za delo v vročemi, predvsem njenega raztrosa, z mikrostrukturnimi spremembami, porazdelitvijo mikrotrdote in sestave , ter pri tem določili metodologijo pravilnega vrednotenja lomne žilavosti orodnih jekel. Rezultati kažejo, da prisotnost šibkih mest, ali v obliki nekovinskih vključkov ali večjih neraztopljenih evtektičnih karbidnih skupkov, lociranih v področju z veliko mikrotrdoto vodijo do občutnega zmanjšanja lomne žilavosti.
COBISS.SI-ID: 1001898
Močno omejeno nosilnost orodnih jekel je moč izboljšati s povečanjem trdote podlage. Kljub vsemu pa sta pri postopkih preoblikovanja, še posebej pri vročem kovanju, lomna žilavost in odpornost na širjenje razpok enako pomembni lastnosti. V predstavljenem delu je bila raziskava usmerjena na možnosti izboljšanja nosilnosti PACVD oplaščenih orodnih jekel s kombinacijo vakuumske toplotne obdelave, nitriranja v plazmi in podhlajevanjem v tekočem dušik. Rezultati kažejo, da je pri najzahtevnejših postopkih preoblikovanja lomna žilaost precej bolj pomembna kot trdota, še posebej pri povišanih temperaturah. Najboljša nosilnost je tako dosežene z zgolj vakuumsko toplotno obdelavo.
COBISS.SI-ID: 995754
Raziskava procesa strjevanja Fe-2.42%Si-0.5%Al-0.94%Mn zlitine bila izvedena z uporabo diferencialne kalorimetrije, termodinamskih izračunov in metalografske analize. Glede na rezultate termodinamskih izračunov je dvofazno področje v Fe-Si-Al-Mn zlitini stabilno med 1303 in 913°C. Največji delež γ-faze dosežemo pri 1150°C. Z znižanjem temperature avstenitizacije se avstenit pretvori v ferit. V temperaturnem področju, kjer termodinamski izračuni napovedujejo dvofazno področje so na DCS krivulji opazni šibki termični dogodki. Kasnejša metalografska analiza je razkrila podstrukture v feritni mikrostrukturi, kar potrjuje γ → α fazno transformacijo.
COBISS.SI-ID: 1376863
Trenutno je najboljši popis lastnosti orodnih in hitroreznih jekel dosežen s kombinacijo lomne žilavosti, upogibne in tlačne trdnosti ter v specialnih primerih z udarno žilavostjo in odpornostjo na lezenje. Rezultati predstavljeni v članku jasno kažejo uporabnost in prednosti KIc preizkušanca, ki omogoča določanje izredno širokega spektra lastnosti pomembnih pri optimizaciji toplotne obdelave orodnih jekel. V primeru M2 hitroreznega jekla sta zaželeni nizka temperatura avstenitizacije in popuščanja, kadar stremimo za žilavostjo in duktilnostjo. Nizka temperatura avstenitizacije in visoka temperatura popuščanja za doseganje dobre upogibne trdnosti in obdelovalnosti ter visoke temperature avstenitizacije in srednje temperature popuščanja v smislu visoke trdote, tlačne trdnosti in brusilnosti.
COBISS.SI-ID: 1001642