Današnje »state-of-the-art« nanotehnologije omogočajo sintezo Au nano-delcev z dobro nadzorovanimi mikrostrukturami oziroma oblikami kar posledično omogoča doseganje različnih funkcionalnih lastnosti. V zadnjem času se za izdelavo nano-delcev vse pogosteje uporablja »nova« tehnika sinteze preko pirolize z ultrazvočnim razprševanjem (USP) t.i. tehnika aerosolov, ki omogoča izdelavo Au nanodelcev. V predavanju smo predstavili mehanizem poteka rasti Au nanodelcev pri USP sintezi, temu je sledila predstavitev potrebnih tehnik karakterizacije Au nanodelcev. Predstavili smo tudi preliminarne rezultate študije biokompatibilnosti Au nanodelcev, ki so pogoj za uporabo teh nanodelcev za biomedicinske namene. V zaključni fazi je predstavljena inovacija USP naprave, ki predstavlja eno izmed možnih prenosov te tehnologije na industrijski nivo v Zlatarni Celje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18947606Delavnico smo pripravili v sklopu projekta »Internacionalizacija – steber razvoja Univerze v Mariboru«. Delavnica je potekala v juniju 2015 na FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO, Univerze v Mariboru. Delavnica je bila predvsem namenjena dodiplomskim in podiplomskim študentom in raziskovalcem Univerze v Mariboru. Udeležilo pa se je je tudi več udeležencev iz gospodarstva. Delavnica je bila izrazito problemsko orientirana. Obravnavane so bile sodobne tehnologije s področja litja, preoblikovanja, dodajalnih tehnologij, izdelave poroznih gradiv z načrtovano poroznostjo in mikrostrukturo, toplotnih in termomehanskih obdelav, tehnologij oplemenitenja površin in trajnostnega ravnanja z materiali. Na delavnici je predavalo 12 predavateljev, med katerimi so bili štirje iz tujine (Avstrija, Turčija, Švedska) ter slovenski predavatelji z univerz, inštitutov in industrije. (http://lm.fs.um.si/)
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 82438401V strokovni literaturi je dostopnih veliko podatkov, pridobljenih na osnovi številnih opazovanj, ki opisujejo izjemno počasno kinetiko tvorbe bainita pri nizkih temperaturah. Slednja se smatra kot intrinzična lastnost bainitne transformacije in je znana že od samih začetkov, saj je prva dokumentirana tvorba bainita v jeklih trajala preko 10 dni pri 200°C. Z uporabo nove metodologije in koncepta določitve sestave jekel, imenovane kinetično aktiviran bainit (ang. kinetically activated bainite KAB), je mogoča tvorba nanostrukturnega bainita v nekaj sekundah. Tako nastali bainit sestoji iz izjemno finih bainitnih plošč in dosega trdote preko 660 HV1 pri ohlajanju na zraku. Visoka trdota sovpada z natezno trdnostjo preko 2800 MPa, pri čemer so raztezki pretežno homogeni zahvaljujoč izrazitemu TRIP učinku. V prispevku je predstavljena fizikalna metalurgija teh jekel, mehanizem nastanka mikrostrukture in dosežene mehanske lastnosti pri kontinuirnem ohlajanju.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 19091990Prispevek obravnava uporabo metode hitrega strjevanja s centrifugalno atomizacijo za izdelavo tankih lusk zlitine NdFeB. S pomočjo metalografske analize so analizirani vplivi različnih procesnih parametrov centrifugalne atomizacije na spremembo mikrostrukture hitro strjene zlitine NdFeB. Mikrostrukturna karakterizacija zlitine ter prisotnost faz v njej, je bila raziskana s svetlobnim in vrstičnim elektronskim mikroskopom. Poudarek raziskave je bil predvsem na določitvi korelacij med posameznimi procesnimi parametri ter velikostjo, obliko ter mikrostrukturo hitro strjenih lusk.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18951702V prispevku je predstavljena tehnologija izdelave prahov frit s postopkom vodne atomizacije. Tako izdelane frite smo primerjali s tistimi, ki so bile narejene s postopkom litja ter naknadnim mletjem, kar predstavlja konvencionalno metodo na področju industrije emajla. V študiji smo uporabili dve različni sestavi frit, katerih prahove smo analizirali s flurescenco X-žarkov, vrstičnim elektronskim mikroskopom, diferenčno kalorimetrijo, visokotemperaturnim mikroskopom, dilatometrijo ter metodo analize velikosti delcev. Ugotovljeno je bilo, da imajo atomizirani prahovi enako sestavo, kot prahovi narejeni po konvencionalni tehnologiji. Primerljive so tudi temperature faznih premen ter koeficient linerarnega raztezka. Razlike se pojavljajo v morfologiji in velikostni porazdelitvi prahov, kar je bilo pričakovano zaradi uporabljenih različnih tehnologij izdelav. Opravljena raziskava nakazuje, da je tehniko vodne atomizacije mogoče uspešno uporabiti za izdelavo prahov frit v industriji emajla.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18858006