Prispevek predstavlja sintezo zlatih nanodelcev, ki smo jo izvedli s pomočjo modificirane ultrazvočne razpršilne pirolize (USP) s ciljem postavitve čim bolj realnega teoretičnega modela. Pri prejšnjih eksperimentih sinteze zlatih nanodelcev smo dobili nanodelce različnih oblik (sferične, trikotne, cilindrične…), zato smo se pri tej raziskavi osredotočili na izdelavo sferičnih nanodelcev. Morfološko različni nanodelci predstavljajo ovire, ne samo pri karakterizaciji, ampak tudi kasneje pri sami uporabi. Pri sintezi nanodelcev ima velik vpliv na končno morfologijo izhlapevanje kapljice aerosola. Za zagotovitev pogojev izhlapevanja kapljic, ki omogočajo nastanek sferičnih nanodelcev, smo v procesu USP uporabili ločeno ogrevalno območje in ločen vnos reakcijskega plina. Ta modifikacija namreč ločuje stopnjo izhlapevanja od stopenj reakcij za nastanek nanodelcev. Daljši čas izhlapevanja omogoča boljše pogoje za difuzijo topljenca do središča kapljice in večjo verjetnost nastanka sferičnih nanodelcev.
COBISS.SI-ID: 18972438
Hidroksiapatitne (HA) prevleke so bile nanešene na titanovo podlago visoke čistosti z atmosferskim razprševanjem plazme (APS) z visoko močjo električne energije. Predhodno je bila površina titana alkalno jedkana z NaOH in kasneje tudi različno toplotno obdelana. Fazno sestavo, strukturo in morfologijo nano-strukturnih HA prevlek, kakor tudi njihovo karakterizacijo smo opravili s pomočjo rentgenske difrakcije (XRD), vrstične elektronske mikroskopije (SEM) in spektroskopije Augerjevih elektronov (AES). XRD analiza vzorcev je pokazala, da so prevleke nanešene z APS sestavljene predvsem iz HA kristalov z velikostjo med 15,5 in 31 nm ter da je prisotna majhna količina amorfne HA faze. Opazovanje s pomočjo SEM analize je pokazalo, da imajo nanosi prevlek zelo različno morfologijo s tipičnimi značilnostmi mikro-strukturnih elementov, ki so zaželeni za izboljšanje biološke učinkovitosti HA prevlek. AES analiza je na različnih mestih titanove substratne prevleke pokazala prisotnost oksidnega sloja z Ca ioni - ki je nastal zaradi visoke kinetične energije plazemskega curka. Ta plast je povzročila znatno povečanje adhezivne trdnosti, ki ima vrednosti v območju 51,8-62,5 MPa. Mehanizem sintranja smo preučevali z uporabo različnih pristopov, ki kažejo, da je bil prevladujoči mehanizem sintranja volumska difuzija.
COBISS.SI-ID: 18312214
Raziskana je bila zlitina Al–Mn–Be–Cu, ki v litem stanju vsebuje primarno in evtektično kvazikristalno fazo. S presevno elektronsko mikroskopijo smo raziskali izločke, ki nastanejo v aluminijevi trdni raztopini pri različnih temperaturah. Pri 200 °C so nastali le binarni izločki iz sistema Al-Cu (izločki θ′). Pri 300 °C so nastali ikozaedrični kvazikristalni izločki, ki so imeli kristalografsko orientacijsko zvezo z osnovo. Pri temperaturah med 400 °C in 550 °C so nastajali izločki T-faze (Al20Mn3Cu2), ki so imeli obliko palic. Tudi ti izločki so imeli kristalografsko orientacijsko zvezo z aluminijevo osnovo. Primarni in evtektični kvazikristali so se začeli spreminjati v T-fazo in Be4Al(Mn,Cu) pri temperaturah nad 500 °C.
COBISS.SI-ID: 18717462
Prispevek obravnava izdelavo in situ cevi polnjenih z kovinsko peno iz aluminijevih zlitin, vključno z fazo penjenja. Prav tako analizira njihovo mehansko obnašanje pod vplivom kvazi-statične in dinamične upogibne obremenitve. Kompoziti so bili izdelani z metodo penjenja stisnjenih prahov. Postopek poteka s segretjem prašnih delcev preko njihove solidus temperature znotraj tankostenskih cevi. Parametri izdelave so bili določeni na osnovi začetnih preiskav. Mehansko gnetenje in mehanizem porušitve sta bila preiskana z tritočkovnim upogibnim preizkusom podprtim z infrardečo tomografijo. Mehanske lastnosti in situ FFT in ex-situ toplotno obdelanih in s peno polnjenih cevi, so bile primerjane z lastnostmi toplotno obdelanih praznih cevi. Opazovanja so bila interpretirana na osnovi mikrostrukturnih sprememb med toplotno obdelavo cevi, površinsko hrapavostjo nastalo kot posledica oksidacije ter z zračnostjo med vmesnimi površinami v kompozitu. In situ FFT kompoziti so pokazali stabilen in obvladljiv potek deformacije, ter visoko sposobnost absorpcije energije.
COBISS.SI-ID: 18290198
Karakterizacija mikrostrukture po stiskanju z eksplozijskim sunkom, je pokazala intenzivno fragmentacijo izvornih enakoosnih zrn, ter nastanek velikega števila podzrn. Analiza rezultatov je pokazala da je udrobnitev zrn temeljni razlog za dvig trdnosti eksplozijsko obdelanega bakra.
COBISS.SI-ID: 18561558