V članku smo analitično analizirali lastnosti metode Precise Point Positionig (PPP) ob uporabi opazovanja GNSS ene same frekvence. S sestavo linearne kombinacije opazovanj, ki je neobčutljiva za vpliv ionosfere odstranimo prevladujoč vpliv na opazovanj GNSS, vendar pa pridobimo singularen matematični model. Na osnovi S-transformacije smo dokazali nepristranskost ocene koordinatnih neznank in parametrov troposfere ter pristranskost ocene faznih nedoločenosti in pogreškov ure sprejemnika. Prikazali smo, da je S-transformacijo možno uporabiti v primeru, ko vsa opazovanja obdelamo v enem koraku, ne moremo pa je uporabiti v primeru predhodne odstranitve pogreškov ure sprejemnika in uporabe metode najmanjših kvadratov v rekurzivni obliki. Metodo smo preverili na opazovanjih stalno delujočih postaj na območju Evrope in Slovenije, kjer smo pridobili centimetrsko natančnost za statično in decimetrsko natančnost za kinematično določitev položaja.
COBISS.SI-ID: 7055713
Predstavljena je popolnoma samodejna procesna veriga za ortorektifikacijo optičnih vzdolžnih senzorjev. Postopek je robusten in deluje brez ročnega posega od prejema surovih satelitskih posnetkov do izdelave ortoposneka. Modularno ga sestavljajo trije glavni koraki: avtomatska ekstrakcija terenskih oslonilnih točk, geometrično modeliranje in ortorektifikacija. Ekstrakcija oslonilnih točk temelji na uporabi georeferenciranih vektorskih podatkov o cestah, rezultat je spisek oslonilnih točk z njihovimi koordinatami in oceno točnosti. Uporabnost metode je predstavljena na treh testnih posnetkih satelita RapidEye na območjih z različno konfiguracijo terena. Izvedeni so bili različni testi z namenom preizkušanja učinkovitosti in robustnosti postopka. Z uporabljenim geometričnim modelom smo dosegli podpikselko natančnost na neodvisnih kontrolnih točkah, položajna točnost ortoposnetkov pa je okrog velikosti enega piksla. Predlagan postopek je splošen in se ga lahko enostavno prilagodi za različne seznorje.
COBISS.SI-ID: 38502189
Prostorski podatki so povezani z našim vsakdanom na mnogih področjih in spletna kartografija je približala prostorske podatke uporabnikom. V naslednjih letih bo poprečna starost populacije ljudi presegla 51 let, z več kot 15% deležem starejših od 65 let. Povečanje deleža starejših v populaciji se mora odraziti pri oblikovanju spletnih kart in pregledovalnikov teh kart, upoštevaje predvsem omejitve vida pri starejši populaciji, prav tako pa tudi pri nekaterih drugih osebah, kot so na primer barvno slepi. Članek opisuje omejitve vida pri starejši populaciji in primerjavo omejitev barvno slepih oseb, na osnovi tega pa predlaga usmeritve pri oblikovanju spletnih kart in spletnih pregledovalnikov kart.
COBISS.SI-ID: 6602081
Da bi zagotovili varno delovanje visokih industrijskih dimnikov, je potrebno spremljati njihovo vertikalnost. Vertikalno grezenje, kot klasični geodetski postopek za merjenje nagiba oz. nevertikalnosti, ima določene pomanjkljivosti in ga je mogoče zamenjati z metodami, ki vključujejo moderno mersko tehnologijo. V članku predlagamo bolj splošen in enoličen postopek, ki vključuje meritve, ki zagotavljajo oblak točk, in pojasnjujemo način obdelave tovrstnih podatkov. V našem obravnavanem primeru smo uporabili dve vrsti sodobnih geodetskih instrumentov: najbolj natančen tahimeter (TPS) Leica TS30 in terestrični laserski skener (TLS) Riegl VZ-400. Merskim podatkom oz. oblakom točk, dobljenim z enim in drugim instrumentom, smo računsko prilagodili valj po metodi najmanjših kvadratov in rezultate primerjali med sabo. V članku torej prikazujemo razlike med obema merskima tehnologijama ter izračunanimi rezultati. Med obravnavo so se pojavila določena nova vprašanja, ki smo jih skušali v najboljši možni meri razložiti in rešiti. Med temi vprašanji so: odkrivanje in odstranitev grobih pogreškov, vpliv velike količine podatkov na potreben čas obdelave in natančnosti rezultatov ter vpliv sončnega obsevanja in temperature zraka na nevertikalnost dimnika. Na koncu so bila raziskana tudi odstopanja od najbolje prilegajočega modela valja. Članek tako predstavlja celovit pregled uporabe sodobne terestrične geodetske merske tehnologije za reševanje pomembnih inženirskih nalog spremljanja objektov.
COBISS.SI-ID: 7179617
V prispevku so predstavljene izkušnje na področju izvajanja komasacij v Sloveniji, ki se še danes odražajo v nekoliko omejenem sprejemanju tega instrumenta s strani lastnikov zemljišč. Podrobno je predstavljen njen trenutno veljaven institucionalni okvir in pravne podlage. Glavni namen raziskave je bil raziskati mnenja lastnikov udeležencev komasacije o samih komasacijah. Na temelju anketiranja vzorca zasebnih lastnikov zemljišč, ki so bili udeleženi v izbranih komasacijskih projektih, smo poskusili določiti prednosti in slabosti današnje prakse. Pomembna ugotovitev raziskave je, da aktivna udeležba lastnikov zemljišč prispeva k njihovem razumevanju ciljev komasacij ter k njihovem zadovoljstvu z rezultati komasacij. Analiza rezultatov je pokazala, da predstavlja aktivna udeležba lastnikov zemljišč komasacijskega sklada temelj za razvoj dobrih praks; še več, prispeva k splošnemu mnenju lastnikov zemljišč o komasacijah. Vedno sta potrebna prenos znanja in predstavitev dobrih praks med deležniki komasacij, predvsem zaradi slabih praks v preteklosti (npr. vsiljene in okoljsko neprijazne komasacije) ter tradicionalne navezanosti lastnikov na njihova zemljišča.
COBISS.SI-ID: 6476641
V prispevku so predstavljeni rezultati izbire vhodnih parametrov in parametre aproksimiranih geometrijskih oblik z algoritmom RANSAC (RANdom SAmpling and Consensus). RANSAC se pogosto uporablja v postopkih segmentacije oblakov, v katerih iščemo matematično opisljive geometrijske oblike. Število iteracij, ki jih algoritem RANSAC naredi pri eni ponovitvi, je odvisno od podatkov ter izbire in nastavitve vhodnih parametrov (delež inlierjev, stopnja zaupanja in minimalno število točk, ki enolično določajo geometrijsko obliko). Vpliv izbora vhodnih parametrov na aproksimacijo modelov krogle in ravnine smo analizirali s simulacijskim modeliranjem vrednosti tolerance. Analizirali smo rezultate za šest različnih kombinacij deleža inlierjev in outlierjev v izvornem oblaku točk. S simulacijskim modeliranjem smo ugotovili, da ne pridobimo rezultatov, ki naj bi jih RANSAC zagotavljal.
COBISS.SI-ID: 6613601
V prispevku obravnavamo uporabo valčne nevronske mreže (WNN) na primeru diskretnih položajev satelitov GNSS, tabeliranih v datotekah preciznih efemerid, s ciljem aproksimacije zveznih tirnic satelitov GNSS. Poznavanje tirnic satelitov GNSS je ključen element v določanju položaja objektov na Zemlji. Slabost podatkov s satelita posredovanih efemerid se pokaže v situacijah, ko sprejemnik GNSS na Zemlji zaradi šibkega signala ni sposoben sprejeti podatkov efemerid. Bistvo uporabe WNN je v možnosti določitve zvezne funkcije za izračun položajev točk za celoten interval definicijskega območja podatkov in tudi za problemtična obdobja. Medtem ko interpolacijske metode sledijo večkratni diskretni določitvi funkcij za izračun položaja v poljubnem trenutku le na intervalu danih podatkov, lahko nevronske mreže uporabimo tudi izven danega območja podatkov. V prispevku podrobno obravnavamo prednost uporabe WNN glede na znane interpolacijske tehnike. Rezultati izračunov kažejo, da ima predlagana metoda prednosti glede na že uporabljene in v programske pakete vključene interpolacijske metode. Predvsem se prednost izkaže na krajiščih interpolacijskega območja, saj funkcija, določena WNN, ni podvržena tako izrazitim oscilacijam na krajiščih intervala. V prispevku predlagamo različne konstrukcije WNN, ki se razlikujejo glede na uporabo različnih valčnih funkcij: Mehiški klobuk, Morlet, Gaussova funkcija. Nadalje predstavimo najboljši učni algoritem, ki se navezuje na optimalno izbiro števila nevronov v skritem sloju nevronske mreže. Glavni cilj študije je predstaviti drugačno metodo rekonstrukcije zvezne tirnice satelitov GNSS iz diskretnih podatkov, ki bi bila uporabna tudi za časovna obdobja, ko podatkov efemerid GNSS ni mogoče pridobiti dovolj hitro, kot tudi pri posredni distribuciji podatkov efemerid preko omrežja distributerjev podatkov GNSS.
COBISS.SI-ID: 6122081
Potrebe za razvoj 3D-katastra nepremičnin je zaznati na svetovni ravni. Tako fizična kot pravna struktura grajenega in naravnega okolja sta postali kompleksni v tej meri, da zahtevata nove pristope in definicije nepremičninskih enot, če želimo zagotoviti podatkovno-informacijski temelj za evidentiranje in upravljanje z javnimi in zasebnimi interesi v prostoru. Kompleksnih 3D-objektov namreč ne moremo transparentno evidentirati s pomočjo tradicionalnih 2D-katastrskih načrtov, kar je običaj v obstoječih katastrskih sistemih. V članku so predstavljeni rezultati raziskave, kako nadgraditi obstoječi podatkovni model zemljiškega katastra in katastra stavb za uvedbo enotnega 3D-kaatstra nepremičnin. Izkazalo se je, da je mogoče podatke trenutnega katastra koristno uporabiti v ta namen – tako za zasnovo 3D-podatkovnega modela kot grafično predstavitev modelov v 3D-okolju, zahtevane dodatne podatke pa bi lahko za zelo posplošene 3D-modele pridobili tudi že v okviru sedanjih katastrskih postopkov.
COBISS.SI-ID: 7778657
V članku so prikazani problemi natančnega določanja površin v zemljiškem katastru. V prispevku je v nasprotju z dosedanjo pravno opredelitvijo parcelne meje in parcelne površine prikazana razlika glede na teoretično dobro definirano geodetsko parcelno mejo in geodetsko parcelno površino na referenčnem elipsoidu. Za uskladitev površin z realnim svetom, se mora pri natančnem izračunu površine parcele upoštevati tudi nadmorska višina terena, kjer se nahaja parcela. Pri izračunu površine smo koordinate katastrskih mejnih točk obravnavali kot brez napak. Študija primera je predstavljena na ozemlju Slovenije ter njenih pravil georeferenciranja, vzorca razmejitve zemljišč in značilnosti topografije. Na podlagi rezultatov te študije in različnih metod določanja površin parcel, ki se lahko uporabljajo v zemljiškem katastru so podana splošna priporočila za določitev površin v katastru.
COBISS.SI-ID: 7925345
Članek v vodilni reviji s področja daljinskega zaznavanja (IF: 5.103, 1 od 27). V prispevku je obravnavano povečanje ločljivosti podatkov o temperaturi površja za določanje urbanih toplotnih otokov. Ločljivost sistema LST SEVIRI nad srednjo Evropo smo izboljšali prostorsko na 1000 m in časovno na 15 minut. Za vsak SEVIRI piksel je bila izračunana multipla regresija na podatkih nizke ločljivosti. Regresijska enačba je bil nato uporabljena na podatkih visoke ločljivosti, s čimer smo dobili LST visoke prostorske in časovne ločljivosti. Dobljeni rezultati omogočajo analizo dnevnega cikla za mestni toplotni otok. Publikacija ima že vsaj 70 čistih citatov, od tega 55 v revijah SCI.
COBISS.SI-ID: 33178669