Magnetometri z optičnim črpanjem predstavljajo alternativo SQUID magnetometrom, tudi na področju detekcije bioloških magnetnih signalov. Njihova dobra lastnost je njihova zmožnost delovanja kot večkanalni senzor, čeprav je večina sestavnih delov skupna vsem kanalom. V članku sta predstavljeni dve konfiguraciji večkanalnega magnetometra. Opisane so meritve in lokalizacija magnetnih signalov slušnega korteksa.
COBISS.SI-ID: 10306644
Računalništvo v oblaku predstavlja eno najhitreje rastočih tehnoloških področij na svetu, ki ponuja nov pristop k udejanjanju in uporabi aplikacij in storitev. Takšen pristop je še posebej zanimiv za področje biometričnega razpoznavanja oseb, kjer zahteve v zvezi s skalabilnostjo, potrebno procesorsko močjo in razpoložljivim prostorom za shranjevanje rastejo z vsako novo generacijo biometričnih sistemov. Poleg navedenih računalniških zmogljivosti, pa nudi področje računalništva še eno pomembno lastnost – dostopnost. Ker so biometrične storitve v oblaku dostopne tako-rekoč povsod, je mogoče združiti obstoječe oblačne implementacije in udejanjiti nove več-modalne oblačne storitve, ki zagotavljajo učinkovitejše razpoznavanje in s tem nudijo svojim odjemalskim aplikacijam višji nivo varnosti. Na žalost pa v obstoječi strokovni literaturi tako-rekoč ne zasledimo študij o najboljših strategijah za združevanje obstoječih oblačnih biometričnih storitev v več-modalne oblačne storitve. V tem članku zato predstavljamo različne pristope k predstavljenemu združevanju in jih analiziramo z različnih vidikov, kot so: i) doprinos k učinkovitosti razpoznavanja, ii) kompleksnost učenja (fuzijske) strategije in iii) potreba po računskih virih. Hkrati predstavimo še pomembne napotke in opažanja pri implementaciji naših postopkov, ki so pomembni tako za razvijalce programske opreme kot tudi za raziskovalce s področja biometrije in računalništva v oblaku. Analizo in eksperimente pri tem opravimo na podlagi dveh oblačnih biometričnih storitev, ki ju prav tako predstavimo v članku.
COBISS.SI-ID: 10478420
Mere podobnosti predstavljajo podlago za preverjanje istovetnosti uporabnikov v biometričnih sistemih za samodejno verifikacijo oseb. Zaradi razlik med v razmerah, prisotnih pri zajemu podatkov, ki se uporabljajo za izgradnjo biometričnih predlog v sistemu, in podatkov, ki služijo za preverjanje istovetnosti, pa so v teh merah pojavljajo statistične variacije, ki vplivajo na učinkovitost biometričnih sistemov. Za zmanjšanje teh variacij se pogosto uporabljajo postopki za normiranje mer podobnosti, kot je z-normiranje, t-normiranje ali ZT-normiranje. V članku predstavljamo nov, neparametrični razred pristopov k normiranju mer podobnosti, ki drugače od parametričnih pristopov ne predpostavlja določene porazdelitve mer podobnosti. Predlagana družina postopkov najprej oceni porazdelitev mer podobnosti iz razpoložljivih podatkov in ocenjeno porazdelitev nato preslika v porazdelitev v naprej določene oblike. Na podlagi vpeljanega razreda neparametričnih pristopov k normiranju razvijemo še hibridne postopke, ki združujejo prednosti neparametričnih in parametričnih metod. Učinkovitost predlaganih postopkov preverimo v eksperimentih z lastnim sistemom za samodejno razpoznavanje obrazov na zbirkah FRGCv2 in SCFace. Pri tem pokažemo, da neparametrični postopki k normiranju zagotavljajo boljše rezultate razpoznavanja kot njihovi parametrični ekvivalenti. Pokažemo še, da so izredno učinkoviti tudi hibridni postopki, ki pa poleg učinkovitosti razpoznavanja zagotavljajo tudi majhno računsko zahtevnost.
COBISS.SI-ID: 10602068
Z uporabo statističnih metod obdelave signalov in razpoznavanja vzorcev smo izvedeli analizo okoljskih meritev v Luki Koper od leta 2003 do 2008. Okoljske meritve so bile meritve trdih delcev, iz katerih smo po fizikalni metodi PIXE pridobili koncentracije 15 kemijskih elementov. Namen študije je bil ugotoviti, od kje in kako nastajajo kombinacije koncentracij analiziranih kemijskih elementov. To smo izvajali s statističnimi postopki pozitivne matrične faktorizacije, ki omogoča razcep meritev na vire in prispevke virov. Na ta način smo lahko ocenili vire koncentracij elementov (faktorje), ki smo jih v študiji natančno analizirali s postopki regresijske in avtokorelacijske analize, kot se to uporablja pri obdelavi signalov in razpoznavanju vzorcev.
COBISS.SI-ID: 1536548804
Termometri v laboratorijskem okolju in pri industrijskih aplikacijah so pogosto izpostavjeni zunanjim, večinoma nezaželjenim in nenadzorovanim magnetnim poljem. Vpliv zunanjega magnetnega polja se lahko zmanjša, vendar ga je nemogoče popolnoma odstraniti. Še več, večinoma sploh ni zavedanja o obstoju magnetnih polj, kaj šele o njihovih vplivih na merilne instrumente. Namen članka je analizirati in empirično ter eksperimentalno dokazati vpliv nizkih gostot enosmernih in izmeničnih magnetnih polj na termočlene. Iz rezultatov je mogoče zaključiti, da je za merjenje temperature z najvišjo točnostjo potrebno določiti občutljivost za magnetna polja in to upoštevati kot korekcijo ali kot dodatni vir merilne negotovosti. Posebno pozornost je potrebno posvetiti orientaciji termočlenov glede na smer magnetnega polja, vpliv kovinskih ohišij termočlenov in magnetizaciji fermomagnetnih komponent v termočlenih.
COBISS.SI-ID: 10414932