V disertaciji je predstavljen nov aktivni način krmiljenja reaktivnih glušnikov z uporabo krmiljenih ventilov. Nov način aktivnega krmiljenja temelji na uporabi večjega števila ventilov, ki so krmiljeni na osnovi algoritmov aktivnega dušenja hrupa. Predlagani sistem vsebuje tri osnovne tipe reaktivnih glušnikov, Helmholtzev resonator, ekspanzijsko komoro in resonator četrtine valovne dolžine. Z različnimi kombinacijami krmiljenih ventilov adaptivni glušnik sledi različnim obratovalnim razmeram delovnega sistema, v katerega je vgrajen. Predlagani sistem se lahko prilagodi in z uporabo aktivnega nadzora sledi trenutnim spremembam vhodnega signala oz. obratovalni točki delovnega sistema. Sistem je uporaben pri motorjih z notranjim zgorevanjem in pri zmanjševanju hrupa v prezračevalnih ter dimniških sistemih. Predlagana zasnova glušnika odpravi potrebo po uporabi dodatnih reaktivnih glušnikov za doseganje različnih obratovalnih točk delovnega sistema, kot je to primer v konvencionalnih izpušnih sistemih. Tako z uporabo predlaganega sistema v primerjavi s konvencionalnimi glušniki dosežemo enake ali boljše učinke dušenja, vendar z zmanjšano velikostjo glušnika.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 14240283Začasna odsotnost zaposlenih z dela je kompleksni in večdimenzionalni fenomen, ki ima pomembne učinke v vseh organizacijah. Stroški, ki jih povzroča začasna odsotnost zaposlenih z dela so pomembni za vsako organizacijo in zaradi tega so odločitve za ukrepanje vodstev organizacij, zelo logične. Vzroki za začasno odsotnost z dela so zelo različni. Predvsem psiho-socialni faktorji na delovnem mestu imajo pomemben vpliv ne vedenje zaposlenih, ki vodi v odsotnost z dela. Prispevek se osredotoča na začasno odsotnost z dela v državni upravi in zasebnem sektorju in predstavlja rezultate raziskave iz tega področja. Rezultati kažejo, da je bila v zadnjih 12 mesecih odsotnost z dela višja pri tistih, ki so zaposleni v državni upravi v primerjavi z zasebnim sektorjem. Tudi odnosi med zaposlenimi v državni upravi so slabši kot med zaposlenimi v zasebnem sektorju.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4614574Epilepsija lahko predstavlja tveganje za vse udeležence v cestnem prometu, zato osebe z epilepsijo ne izpolnjujejo pogojev za neomejeno vozniško dovoljenje. Vpliv na vožnjo imajo tako sami epileptični napadi, saj spreminjajo stanje zavesti in povzročajo nehotene gibe, kot tudi protiepileptična zdravila zaradi svojih številnih stranskih učinkov. Med strokovno javnostjo ni enotnega mnenja o tveganju za prometno nezgodo pri osebah z epilepsijo, vendar izsledki nedavnih raziskav kažejo, da je tveganje nižje v primerjavi z ostalimi zdravstvenimi stanji. Raziskave predstavljajo osnovo, na podlagi katerih nastajajo zakonski akti, ki z omejevanjem vožnje oseb z epilepsijo omogočajo njim in drugim udeležencem v prometu vožnjo v kar najbolj varnem okolju. V bližnji preteklosti je bila zakonodaja, ki v Republiki Sloveniji ureja omenjeno področje, deležna korenite prenove in danes omogoča manj diskriminatorno obravnavo. Čeprav se osebe z epilepsijo srečujejo s številnimi težavami, tako na področju osebnih odnosov kot zaposlitve, v anketah pogosto uvrščajo nezmožnost vožnje na sam vrh seznama težav. Pri obravnavi omenjenih težav pa ima pomembno vlogo prav gotovo družinski zdravnik.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 3993032Vzroki za nastanek zdravstvenega absentizma so številni in med eno od skupin vzrokov uvrščamo tudi skupino dejavnikov, ki so vezani na posameznika oziroma njegove osebnostne lastnosti. Članek se osredotoča na vidik povezanosti zdravstvenega absentizma s temperamentom in predstavlja rezultate raziskave v slovenski javni upravi. Rezultati raziskave (februar 2015) kažejo, da so bili v povprečju najmanj dni začasno odsotni z dela zaposleni, katerih prevladujoči temperament je kolerik (8,6 dni) in flegmatik (8,7 dni), ki jih je sicer tudi največ med zaposlenimi v javni upravi; nekoliko več dni so bili začasno odsotni zaposleni s temperamentom sangvinika (10,8 dni), največ pa melanholiki (15,8 dni). Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da v skupnem številu dni zdravstvenega absentizma statistično značilnih razlik med posameznimi zaposlenimi glede na njihov temperament ne moremo potrditi. Lahko pa potrdimo statistično značilno povezanost v skupnem povprečnem številu pogostosti zdravstvenega absentizma med zaposlenimi glede na njihov temperament.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 4707246Stres je zapleten psihonevroendokrinološki ter imunski odziv posameznika na stresogeni dejavnik. Najpomembnejši sodobni stresogeni dejavniki so mentalni, psihosocialni in socialno-ekonomski stresorji. To še posebej velja za stres na delovnem mestu. S kroničnim negativnim stresom na delovnem mestu so povezani številni simptomi, znaki in bolezni. V članku so opisani različni stresogeni dejavniki, ki pripeljejo do stresa na delovnem mestu ter konceptualna modela stresa na delovnem mestu (Karasekov model zahtev in nadzora ter Siegristov model neskladja med vloženim trudom in nagrado). Stresno reakcijo lahko merimo na različne načine. V članku je razložena fiziologija uravnavanja srčnega utripa ter obravnavana variabilnost srčne frekvence kot merljiv parameter stresne reakcije. Z merjenjem variabilnosti srčne frekvence dobimo vpogled v avtonomno modulacijo srca in delovanje celotnega avtonomnega živčevja. V nadaljevanju so opisani različni mehanizmi, ki zaradi sprememb v avtonomnem živčevju pripeljejo do okvare tarčnih organov, a tudi nekateri ukrepi za zmanjševanje vpliva stresa na delovnem mestu na variabilnost srčne frekvence. Iz raziskav izhaja, da je znižana variabilnost srčne frekvence zanesljiv napovedni dejavnik za umrljivost med zdravimi odraslimi, za obolevnost in umrljivost pri bolnikih po prebolelem srčnem infarktu, pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem ter umrljivost pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 279801600